Podobe pokrajine povezale tri dežele

Dvanajst umetnikov iz Nemčije, Avstrije in Slovenije o tem, kako se človekova dejavnost vpisuje v pokrajino.

Objavljeno
05. oktober 2019 15.00
Posodobljeno
05. oktober 2019 15.00
Jošt Franko tematizira begunce v jugoslovanski vojni, ki so v devetdesetih pobegnili v begunski center Ježevac blizuTuzle.
image
Jošt Franko tematizira begunce v jugoslovanski vojni, ki so v devetdesetih pobegnili v begunski center Ježevac blizuTuzle.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti je dvanajst umetnikov iz treh dežel (Nemčije, Slovenije in Avstrije) na razstavi Podobe pokrajine postavilo v ospredje okoljsko problematiko, onesnaževanje in čezmerno izkoriščanje naravnih virov v povezavi z družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji.

Pobudnik obsežnega in večjezičnega projekta je bil Karl Vouk, koroški Slovenec, ki na razstavi sodeluje tudi kot avtor. »Vsebinsko je tema projekta zasidrana v kritičnem razmisleku o zgodovinskem in dejanskem položaju narodnih manjšin na območju Koroške, ki je kot pokrajina razdeljena med Avstrijo in Slovenijo, ter na območju Lužice v Nemčiji, kjer živi manjšina Lužiških Srbov,« so pojasnili v Koroški galeriji likovnih umetnosti.

Usoda Lužiških Srbov na severovzhodu Nemčije je Karla Vouka ganila, saj jo spremlja od otroštva prek očetovih prijateljev. Območje Lužice, ki je bogato z rjavim premogom, spreminja svojo podobo zaradi dnevnih kopov, posledice tega so vidne tudi na kulturi manjšine. V zadnjih desetletjih so preselili polovico od 60.000 Lužiških Srbov, ki imajo kar dve materinščini, gornjo in dolnjo lužiščino. Izginilo je približno 120 lužiških vasi.
image
Melitta Moschik: Globe Face

Nemški umetnik Michael Kruscha poetično zajame grozilno silo tehnologije za kopanje premoga. »Podobno kot Iris Brankatschk, ki skozi klasično slikarsko tehniko estetizira uničeno pokrajino ali se v črno-belih kolažiranih podobah ukvarja z dekonstrukcijo spomina. Ideja o fragmentiranosti spomina je prisotna tudi v delih Helle Stoletzki, ki poveže to temo s fragmentirano kulturno identiteto generacije, ki je vpeta med tradicijo in sodobnost, kar dosega skozi mozaično postavitev velikoformatnih slik in nedokončanih risb ter okruškov. Podobno dvojno zgodbo zasledimo v pronicljivem filmu Frauke Rahr, ki z manipulacijo iste podobe umetno ustvari zgodbo o dveh obdobjih, v katerih preteklost simbolizira neki nedolžnejši, idiličen čas, sedanjost pa govori o uničevanju kulture in celotnih vasi zaradi dnevnih kopov v Lužici,« so o nemških umetnikih na razstavi zapisali v Koroški galeriji likovnih umetnosti.
 

Sodelujoči umetniki


Med avstrijskimi umetniki na razstavi sodelujejo Melitta Moschik, Marko Lipuš, Zorka L-Weiss in Karl Vouk. Christine Wetzlinger-Grundnig iz Muzeja moderne umetnosti v Celovcu (Museum Moderner Kunst Kärnten) je povedala: »Melitta Moschik predstavlja pogled na pokrajino iz vesolja, Lipuš se je s fotoaparatom podal po sledeh stare mame Marije, umorjene v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, Zorka L-Weiss pa je izhajala iz osebne izkušnje in svoje dojemanje pokrajin pretvorila v velika platna v reduciranem likovnem jeziku. Karl Vouk se predstavlja s kratkim filmom NARAVA_NARAVA
image
Marko Peljhan: Krk

V Voukovem dvanajstminutnem filmu o ogroženi vrsti žab, nižinskih urhih, ki so jih zaradi degradacije okolja preselili v umetno jezero, se glasni klici žab izmenjujejo z avdioposnetki industrijskega hrupa. »Zaščita narave očitno velja več od zaščite naroda. Nižinski urhi so zame simbol za to ponesrečeno politiko. Če pogledamo zgodovino Lužiških Srbov, vidimo, da čeprav so imeli zaščito velikega brata, Sovjetsko zvezo kot partnerja v vzhodni Nemčiji, jim je to bore malo pomagalo. Večino vasi so zaradi premoga odkopali ravno v šestdesetih in sedemdesetih letih,« je povedal Karel Vouk.
 

Slovenski prispevek


Umetnik Još Franko s fotografijami Nicht fallen (Ne pasti) tematizira begunce v jugoslovanski vojni, ki so v devetdesetih pobegnili v begunski center Ježevac blizu Tuzle in tam obtičali. »Marko Peljhan se ukvarja z vprašanjem umetnikovega obstoja v ekstremnih razmerah, Nika Autor pa z žico, s katero se je naša država ogradila na meji s Hrvaško. Skupina Irwin na razstavi sodeluje z dvema umetniškima pozicijama; fotografijama trga v Celovcu in turističnimi plakati, ki so nekdaj oglaševali turistične znamenitosti Jugoslavije. Napis na njih so zamenjali z napisom NSK – država v času,« je pojasnila direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik.

Razstava bo do 8. decembra na ogled v Slovenj Gradcu, po novem letu v Celovcu, junija prihodnje leto pa jo bodo postavili še v nemškem mestu Cottbus.