Tiskane izdaje
V Galeriji Murska Sobota bodo na prvem razstavnem dogodku z letnico 2018 povezali dve slikarski razstavi. Z njima napovedujejo dialog med prekmurskim domačinom Ignacem Medenom in gostom iz prestolnice Samom Perparjem.
Čeprav sta slikarja različno orientirana, ju povezuje generacijska pripadnost, njuno soočenje pa bo prineslo preplet sproščenega, uživaškega ustvarjanja abstraktnih slik velikih dimenzij in po drugi strani intimnih realističnih portretov slikarja, znanega po drugačni, abstraktni praksi.
Rojstni letnici obeh segata v prvo polovico 50. let minulega stoletja, kar pomeni, da sta se – oba kot diplomanta ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje – formirala v 80. letih, času, ki sta ga zaznamovala tako modernistična tradicija kot prihod nove podobe, ki je po obdobju hermetičnega slikarstva visokega modernizma znova izpostavila sproščeni, gestualni kolorizem, ekspresijo in figuraliko. Odprtje razstave bo danes ob 18. uri.
»Uživaštvo«
Samo Perpar, letnik 1954, sodi v neformalno Generacijo 82, v katero uvrščajo še Iva Prančiča, Jožeta Šubica, Vlada Stjepića, Klavdija Tutto, Boris Zaplatila, Rajka Čubra in še koga. Številka 82 označuje leto diplom naštetih slikarjev, Perpar pa je pri Gustavu Gnamušu diplomiral leta 1983.
Kot zapiše Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kjer je že razstavljal, je vse do današnjega ohranil energijski naboj, ki najbolj natanko povzema izhodiščni ustvarjalni vzgib večine slikarjev iz te skupine: »uživaški« odnos do ustvarjanja, transpozicijo barve v metaforične in metonimične pokrajine, arhetipsko ikonografijo ali asociativnost.
Sugestijo in ekspresiven naboj ohranja tudi na svojih 3delnih slikah, ki bodo aktualne na tokratni razstavi. Njihov skupni imenovalec so izjemno veliki formati, Košan pa serijo označuje za celoto, ki brutalno in sugestivno spregovori o piktoralni moči gestualne abstraktne podobe. Perpar v ljubljanskem ateljeju ustvarja ob sodobni improvizirani glasbi, prostorski pogoji ateljeja pa so narekovali tudi odločitev za tridelne strukture velikoformatnih slik.
Portret Ignaca Medena. Foto: Arhiv Galerije Murska Sobota
Manj znani pol Medenovega ustvarjanja
Ignac Meden, letnik 1951 in diplomant ljubljanske akademije leta 1981, je znan predvsem po abstrakciji, ki se ji posveča že vrsto let, in soočanjih z vprašanji odnosa med sliko in prostorom. Zanimali so ga prehodi geometrijskega lika v geometrijsko telo in dematerializacija slike, izpostavljal je vlogo barve in svetlobe, razstavljal pa tako slike kot objekte z izhodišči v abstraktni konkretni umetnosti. Njegova razmišljanja v treh dimenzijah segajo tudi v velike formate in javni prostor. Njegova skulptura Luč v temi s strukturo kovinskih palic je del javnega prostora Murske Sobote, zanimajo pa ga tudi konceptualni projekti.
Portreti, ki jih bo predstavil v Galeriji Murska Sobota, sodijo v manj znani pol njegovega ustvarjanja, v tehniki pastela pa jih ustvarja zadnja leta. Gre za dejanske, realistično zasnovane portrete članov njegove družine, prijateljev in znancev, ki bo besedah kustosinje Irme Brodnjak dokazujejo slikarjevo obvladovanje metjeja in anatomije človeškega telesa.
Kot zapiše, je Meden tehniko pastela izpilil do te mere, da sama površina portreta kljub uporabi fiksativa ohrani vtis prašnate teksture, kar je ena glavnih značilnosti in hkrati slabosti pastela, saj so poteze v prašnati obliki izpostavljene hitremu izbrisu. Zato le redki portretirajo v pastelni tehniki.
