Prvič v Sloveniji: na ogled dela umetnikov iz gibanja NO!art

Rodilo se je ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let preteklega stoletja na newyorški 10. ulici.  
Fotografija: Z leve: Andreja Hribernik (direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti), Rafael Vostell (Boris Lurie Art Fundation) in Ivonna Veiherte (umetnostn azgodovinarka in galeristka iz Latvije). FOTO: Mateja Kotnik
Odpri galerijo
Z leve: Andreja Hribernik (direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti), Rafael Vostell (Boris Lurie Art Fundation) in Ivonna Veiherte (umetnostn azgodovinarka in galeristka iz Latvije). FOTO: Mateja Kotnik

Slovenj Gradec – V Koroški galeriji likovnih umetnosti bodo drevi odprli mednarodno razstavo Boris Lurie in NO!art. Prvič v Sloveniji bodo na ogled izbrana dela provokativnih razstav, ki so v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni razburkale živahno newyorško umetniško dogajanje. 

»Projekt smo pripravili v sodelovanju z Boris Lurie Art Foundation iz New Yorka, ki skrbi za ohranjanje, raziskovanje in promocijo dediščine tega edinstvenega umetniškega fenomena. Leta 2008 jo je po smrti dolgoletnega prijatelja Borisa Lurieja ustanovila Gertrude Stein, ki ji odtlej tudi predseduje,« so pojasnili v Koroški galeriji likovnih umetnosti.

»NO!art je bil koncept, ki ga je v 50. in 60. letih 20. stoletja udejanjala radikalna umetniška skupina v New Yorku. Glavni predstavnik je bil Boris Lurie, judovski umetnik, rojen v Rusiji, ki je deloval z dvema sodelavcema, Samom Goodmanom in Stanleyjem Fisherjem, kasneje pa so se jim pridružili tudi drugi umetniki,« pravijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti.   
Kustosinja razstave je umetnostna zgoodvinarka in galeristka iz Rige v Latviji Ivonna Veiherte, vodji razstavnega projekta pa sta bila Rafael Vostell, svetovalec Boris Lurie Art Foundation in Marko Košan, koordinator razstave.

Boris Lurie v svojem studiu leta 1962. FOTO: arhiv BLAF
Boris Lurie v svojem studiu leta 1962. FOTO: arhiv BLAF


»Gibanje NO!art je zelo specifično. Običajnemu obiskovalcu, pa tudi strokovnjakom, ki s tem gibanjem niso seznanjeni, zahteva razlago. Gre za zgodbo, ki je bila v New Yorku izpisana zelo 'podtalno', zelo 'underground' in v opoziciji do umetnostnega establishmenta. V Evropi to pomembno in radikalno gibanje poznamo šele od druge polovice osemdesetih let, predvsem v strokovnih krogih,« je povedal Marko Košan. 
 

Iz Slovenj Gradca v Izrael


Ob razstavi je izšel katalog, pred odprtjem razstave, ki bo ob 18. uri, pa bo v dvorani slovenjgraške glasbene šole potekal simpozij, ki ga bo povezoval Marko Košan. Razstava se bo julija selila v Izrael. "razstav nagovarja strokovno in laično javnost. Z njo želimo nagovoriti tudi tujejezični prostor v naši bližini,« je povedala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik. »Ključnega pomena je, da se slovenska javnost seznani s tem gibanjem, ki je govorilo o kompleksnih temah, ki niso vedno lepe, prijetne in popularne," meni Hribernikova. 

Boris Lurie, Cikel Ljubezen: Zvezana na rdečem. FOTO: arhiv BLAF
Boris Lurie, Cikel Ljubezen: Zvezana na rdečem. FOTO: arhiv BLAF


Boris Lurie je bil judovski umetnik, rojen v Leningradu. Od prvega do sedemanjstega leta starosti je živel v Rigi, kamor se je družina preseila , da bise izognila Stalinovemu preganjanju. Ko je Rigo zasedla nemška vojska, so ustrelili njegovo mamo, sestro in babico, z očetom pa sta pristala v koncentracijskem taborišču. Do konca vojne so ju po zapisih Ivonne Veiherte premeščali iz enega v drugega, dokler nista pristačla v najgrozlivejšem - Buchenwaldu. Po osvoboditvi sta z očetom odpotovala v Združene države Amerike, kjer sta na novo zaživela. Izkušnja holokavsta je oblikovala njegovo življenjsko in umetniško pot.

»NO!art je pojav, ki ga je treba še naprej raziskovati,« je prepričana latvijska umetnostna zgodovinarka Ivonna Veiherte, Rafael Vostell pa, da je treba dela gibanja in njegovih pripadnikov razstavljati po vsem svetu.        

Komentarji: