Retrospektiva Vlaste Delimar med najboljšimi lanskimi razstavami na svetu

Razstava po južnoameriškem okusu: Kustos Miguel López iz Peruja ji je na svoji lestvici dodelil drugo mesto.

Objavljeno
20. januar 2015 15.08
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Čeprav živimo v času globalne prevlade angleščine, ostaja planet jezikovni Babilonski stolp, vzporedna realnost na medmrežju pa kdaj ponudi jezikovne kombinacije, ob katerih se namuzneš.

Na spletni strani revije za sodobno umetnost Artishock, ki jo ustvarjajo v daljnem Čilu, denimo, sredi španščine, blizu laskave oznake extraordinaria y reveladora exposición retrospectiva (izredna in razkrivajoča retrospektiva), naletiš na prostodušne besede Jebes zensko dostojanstvo, zraven pa piše še, da je objava možna zaradi prijaznega dovoljenja umetnice: Cortesía de la artista.

Strešice so se izgubile, celota pa ustreza inventuri lanske ponudbe razstav po svetu, ki so najbolj prepričale sodelavce te revije. Jebeš žensko dostojanstvo, če ga zapišemo s strešicami, ustreza naslovu rožnatega umetniškega objekta Vlaste Delimar iz leta 1982, ki je reproducirano in v članku predstavlja retrospektivo te prekaljene velike dame hrvaškega konceptualizma, ki se je pred tednom iztekla v tukajšnjem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Premierno so jo pred tem postavili v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti.

Neodvisni kustos in raziskovalec umetnosti Miguel López iz Lime, ki deluje tako na rojstnih geografskih koordinatah kot v Evropi, ji je na svoji lestvici desetih najprepiričljivejših razstav lanske sezone dodelil visoko drugo mesto in jo postavil celo pred 31. izdajo osrednjega južnoameriškega bienala sodobne umetnosti v São Paulu, ki ga je ustvarila skupina kustosov, med njimi tudi v tukajšnjem prostoru dobro znani Charles Esche (avtor trienala U3 v sezoni 2011).

Bienale je postavil na tretje mesto, vodilni položaj pa dodelil monografski razstavi ameriškega slikarja Kerryja Jamesa Marshalla, ki so jo realizirali v muzeju sodobne umetnosti M HKA v Antwerpnu. Ta je vključen tudi v znano Internacionalo muzejev sodobne umetnosti, katere del je MG+MSUM.

Argumenti Lópeza, da je predstavitvi Delimarjeve na povsem drugem koncu planeta dodelil tako visok položaj?

»Vlasta Delimar. This is it kustosinje Martine Munivrana za Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu in Moderno galerijo v Ljubljani. Izredna in razkrivajoča retrospektiva (1979–2014) umetnice, ki še ni dovolj znana in katere umetnost se dogaja na presečišču pornografije, spolne teatralnosti, kritike religije in opolnomočenja ženske seksualne avtonomije z visokimi odmerki iskrenosti ter humorja.«