Sebastião Salgado dobi mirovno nagrado

Nagrado Borznega združenja nemških knjigotržcev bodo brazilskemu fotografu podelili zadnji dan frankfurtskega knjižnega sejma

Objavljeno
19. junij 2019 11.25
Posodobljeno
20. junij 2019 09.56
Sebastiao Salgado na razstavi Geneza v Londonu Foto Reuters
Sebastião Salgado, svetovno znani brazilski fotograf in naravovarstvenik, nekateri mu pravijo kar zadnji veliki fotograf, sodelovec uglednih fotografskih agencij Sygma, Gamma in Magnum Photos, bo mirovno nagrado nemških knjigotržcev za leto 2019 prejel v frankfurtski cerkvi Sv. Pavla v nedeljo, 20. oktobra.
 
Nagrado, namenjeno osebnostim, ki so na področjih literature, znanosti in umetnosti prispevale k miru, Borzno združenje nemških knjigotržcev podeljuje vse od leta 1950. Izbira nagrajenca je bila mnogokrat politično intonirana, med doslejšnjimi prejmniki so Orhan Pamuk, Václav Havel, Mario Vargas Llosa, Hermann Hesse, Susan Sontag, Jürgen Habermas in Péter Esterházy. Salgado je prvi fotograf, ki bo prejel to nagrado. Podelitev nagrade v višini 25.000 evrov bo po tradiciji neposredno prenašala nemška javna televizija.
 
image
Lansko jesen so v dražbeni hiši Sotheby's v Londonu pripravili prodajno razstavo Salgadovih del. Foto Jure Eržen
V utemeljitvi so petinsedemdesetletnega Salgada opisali kot umetnika, »ki s svojimi fotografijami prispeva k družbeni pravičnosti in miru ter daje noto nujnosti svetovnim razpravam o varstvu narave in podnebni spremembah«. Na njegovih črno-belih fotografijah je mogoče videti ljudi, ki so jih prizadele vojne ali podnebne spremembe, pa tudi tiste, ki so zasidrani v svojem naravnem okolju. Salgado naredi vidno »tako onečaščeno Zemljo kot tudi njeno krhko lepoto.«
 
V Ljubljani smo si med majem in septembrom leta 2016 kot enega osrednjih kulturnih projektov v letu Ljubljane, Zelene prestolnice Evrope 2016, lahko ogledali njegovo razstavo z naslovom Geneza, »ljubezensko pismo planetu«, na kateri je bilo na ogled postavljenih 245 njegovih veličastnih črno-belih fotografij.
 
image
Foto Borzno Združenje Nemških Knjigotržcev
»V Genezi je moj fotoaparat dovolil naravi spregovoriti. Velik privilegij je bil prisluhniti,« je povedal Salgado. Za projekt dokumentiranja neokrnjenega veličastja potoval po več kot tridesetih državah, od puščav, džungel in močvirij do pragozdov, vulkanov, gora in 'otokov na koncu sveta', razstava je bila zato razdeljena na pet geografskih območij, poimenovanih Jug planeta, Zatočišča, Afrika (na ogled je bila v Mestnem muzeju Ljubljana) ter Severna prostranstva in Amazonija in Pantanal (v Galeriji Jakopič).

Salgado je ob svetovni premieri razstave v Londonu povedal, da imamo tisti, ki živimo v urbanem okolju, občutek, da je marsikaj v naravi izgubljeno. »Največje presenečenje je, da sploh ni tako. Verjetno uporabljamo manj kot pet odstotkov svetovnih puščav. Antarktika je, razen peščice raziskovalnih baz, nedotaknjena. Uničili smo velik del Amazonije, a je sedemdeset odstotkov še zmeraj neokrnjenih. Zelo malo tudi izrabljamo površine nad tri tisoč metri nadmorske višine.«
 
Leta 1944 v malem brazilskem kraju Aimorés rojeni Salgado, po izobrazbi ekonomist, se je lotil profesionalnega fotografiranja na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Sodeč po tem, da je kmalu začel sodelovati z uglednimi fotografskimi agencijami, kot so Sygma, Gamma in Magnum Photos, več kot uspešno.

Po študiju ekonomije v São Paulu in poroki z oblikovalko Lélio Deluiz Wanick se je leta 1969 odpravil na doktorski študij v Pariz, leta 1971 se je preselil v London, kjer se je zaposlil kot ekonomist v medvladni mednarodni organizaciji za kavo, International Coffe Organisation, in v sodelovanju s Svetovno banko pogosto potoval po Afriki. Tam je začel fotografirati.
 
Salgado, Unicefov ambasador dobre volje, je pred časom v pogovoru za New York Times povedal, da so sodelavci v projektu Instituto Terra, ki v Braziliji skrbi za pogozdovanje izkrčenega predela atlantskega gozda, na zemlji, ki sta mu jo podarila starša, doslej posadili več kot dva milijona drevesnih sadik, tristo različnih vrst.

image
REUTERS Salgado pred svojo fotografijo ob donaciji brazilski vladi pred petimi leti.
Foto Reuters


O svoji razstavi, ki je gostovala v nizu odličnih svetovnih galerij in muzejev, je dodal preprosto upanje, da bo tisti, ki si jo bo ogledal, z nje prišel drugačen. »Prepričan sem, da vsakdo lahko precej pomaga, ne materialno, ampak z udeležbo v razpravi o prihodnosti sveta in narave, s skrbjo, kaj se bo v prihodnosti zgodilo s svetom. Ljudje smo najhujši plenilci na planetu, mi porabljamo vire, skrbimo le zase, za svoje ugodje in potrebe.«