Slovenski paviljon bo leta 2019 pripadel Marku Peljhanu
Na Beneškem bienalu je že leta 2003 sodeloval z Makrolabom, za predstavitev prihodnje leto ga je kot komisarka paviljona izbrala Zdenka Badovinac.
Odpri galerijo
Projekti, pobude in sodelovanja Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini sodobne umetnosti, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.
Državam, v katerih so že napovedali, katerim umetnikom bodo pripadli njihovi nacionalni pavilijoni na 58. Beneškem bienalu, ki bo Vrtove in Arsenal v Benetkah zasedal med 11. majem in 24. novembrom prihodnje leto, se je pridružila tudi Slovenija.
Na bienalu pod taktirko umetniškega direktorja Ralpha Rugoffa, direktorja londonske Hayward Gallery, bo Slovenijo v nacionalnem paviljonu zastopal Marko Peljhan. Kustos njegove predstavitve bo Igor Španjol.
Peljhan, ki že dolgo deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, bo v beneški laguni povratnik. Že leta 2003 je v okviru tedanje selektorske razstave 50. beneškega bienala kustosa Francesca Bonamija in ekipe sokustosov, med katerimi je bil tudi Igor Zabel, na otoku Campalto predstavil svoj najprepoznavnejši projekt Makrolab.
Tokrat ga je k predstavitvi v okviru nacionalnega paviljona, najverjetneje znova v Arsenalu, povabila aktualna komisarka paviljona Republike Slovenije Zdenka Badovinac. Škarje in platno pri izboru zastopnika Slovenije v Benetkah sta v zadnjih letih v rokah MG+MSUM. Na kulturnem ministrstvu so namreč zaradi spremenjenih zahtev Benečanov po imenovanju nacionalnih komisarjev že pred leti za komisarko slovenskega paviljona za leti 2017 in 2019 imenovali direktorico MG+MSUM.
Peljhanova obzorja
Peljhanovi projekti, pobude in sodelovanja se sicer gibljejo po široki pokrajini sodobne umetnosti, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike, so zapisali v MG+MSUM. Leta 1994 je ustanovil umetniško organizacijo Projekt Atol in bil leto pozneje eden od soustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za nove medije Ljudmila.
Omenjeni Makrolab je prvič predstavil na Dokumenti leta 1997, sicer pa je v zadnjih 25 letih sodeloval na številnih bienalih in festivalih (ob Benetkah še v Gwangjuju, Bruslju, na Manifesti, v Johannesburgu, Carigradu ...), na razstavah ISEA in Ars Electronica ter v muzejih, kot so P.S.1 MoMA, New Museum of Contemporary Art, ICC NTT Tokyo, YCAM Yamaguchi, Van Abbemuseum Eindhoven, Asia Culture Centre Gwangju in Garage v Moskvi.
Prvi Slovenec z linško zlato niko
Med drugim je leta 2001 na Ars Electronici kot prvi slovenski umetnik prejel zlato niko za projekt Polar, ki ga soustvarja z Nemcem Carstenom Nicolaijem. Z ameriško-kanadskim umetnikom Matthewom Biedermanom od leta 2008 vodita Iniciatitvo za arktično perspektivo (Arctic Perspective Initiative), ki se posveča globalnemu pomenu arktične geopolitične, naravne in kulturne sfere in je bila predstavljena na pregledni razstavi Kodirana utopija v Moderni galeriji leta 2011.
Peljhanovo delo je posvečeno tudi raziskavam in pedagogiki na stiku med umetnostjo, tehnologijo in mediji na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara, kjer ima naziv rednega profesorja. V Sloveniji je bil med pobudniki za ustanovitev Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije in začel leta 1998 aktivno delovati v vesoljskih in aeronavtičnih raziskavah in kulturalizaciji. V radijskem spektru je znan kot S54MX.
Projekta, ki ga bo pripravil za 58. beneški bienale, v MG+MSUM niso detajlneje predstavili, a so zapisali, da bo rezultat večletnega raziskovalnega dela.
Na bienalu pod taktirko umetniškega direktorja Ralpha Rugoffa, direktorja londonske Hayward Gallery, bo Slovenijo v nacionalnem paviljonu zastopal Marko Peljhan. Kustos njegove predstavitve bo Igor Španjol.
Peljhan, ki že dolgo deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, bo v beneški laguni povratnik. Že leta 2003 je v okviru tedanje selektorske razstave 50. beneškega bienala kustosa Francesca Bonamija in ekipe sokustosov, med katerimi je bil tudi Igor Zabel, na otoku Campalto predstavil svoj najprepoznavnejši projekt Makrolab.
Tokrat ga je k predstavitvi v okviru nacionalnega paviljona, najverjetneje znova v Arsenalu, povabila aktualna komisarka paviljona Republike Slovenije Zdenka Badovinac. Škarje in platno pri izboru zastopnika Slovenije v Benetkah sta v zadnjih letih v rokah MG+MSUM. Na kulturnem ministrstvu so namreč zaradi spremenjenih zahtev Benečanov po imenovanju nacionalnih komisarjev že pred leti za komisarko slovenskega paviljona za leti 2017 in 2019 imenovali direktorico MG+MSUM.
Makrolab Marka Peljhana na 50. Beneškem bienalu leta 2003.
Peljhanova obzorja
Peljhanovi projekti, pobude in sodelovanja se sicer gibljejo po široki pokrajini sodobne umetnosti, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike, so zapisali v MG+MSUM. Leta 1994 je ustanovil umetniško organizacijo Projekt Atol in bil leto pozneje eden od soustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za nove medije Ljudmila.
Omenjeni Makrolab je prvič predstavil na Dokumenti leta 1997, sicer pa je v zadnjih 25 letih sodeloval na številnih bienalih in festivalih (ob Benetkah še v Gwangjuju, Bruslju, na Manifesti, v Johannesburgu, Carigradu ...), na razstavah ISEA in Ars Electronica ter v muzejih, kot so P.S.1 MoMA, New Museum of Contemporary Art, ICC NTT Tokyo, YCAM Yamaguchi, Van Abbemuseum Eindhoven, Asia Culture Centre Gwangju in Garage v Moskvi.
Prvi Slovenec z linško zlato niko
Med drugim je leta 2001 na Ars Electronici kot prvi slovenski umetnik prejel zlato niko za projekt Polar, ki ga soustvarja z Nemcem Carstenom Nicolaijem. Z ameriško-kanadskim umetnikom Matthewom Biedermanom od leta 2008 vodita Iniciatitvo za arktično perspektivo (Arctic Perspective Initiative), ki se posveča globalnemu pomenu arktične geopolitične, naravne in kulturne sfere in je bila predstavljena na pregledni razstavi Kodirana utopija v Moderni galeriji leta 2011.
Peljhanovo delo je posvečeno tudi raziskavam in pedagogiki na stiku med umetnostjo, tehnologijo in mediji na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara, kjer ima naziv rednega profesorja. V Sloveniji je bil med pobudniki za ustanovitev Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije in začel leta 1998 aktivno delovati v vesoljskih in aeronavtičnih raziskavah in kulturalizaciji. V radijskem spektru je znan kot S54MX.
Projekta, ki ga bo pripravil za 58. beneški bienale, v MG+MSUM niso detajlneje predstavili, a so zapisali, da bo rezultat večletnega raziskovalnega dela.
