Slovo nemškega slikarja Güntherja Förga

Včeraj je v švicarskem mestu Neuchâtel umrl nemški slikar, eden osrednjih predstavnikov tamkajšnjega sodobnega abstraktnega slikarstva, pa tudi kipar, fotograf in grafični oblikovalec Günther Förg. Umrl je po dolgi bitki z boleznijo, natanko na svoj 61. rojstni dan.

Rodil se je 5. decembra leta 1952 v Füssnu v Nemčiji in se formiral v Münchnu, kjer je med letoma 1973 in 1979 študiral na Akademiji za lepe umetnosti, zatem pa je tudi sam poučeval na visoki šoli. Med letoma 1992 in 1999 je bil profesor na Visoki državni šoli za oblikovanje v Karlsruheju, kasneje pa je poučeval tudi v Münchnu.

Razvil je v osnovi geometričen in izrazito kolorističen abstrakten likovni jezik, v katerem je povezal različna gradiva in tudi medije, pomembni referenci v njegovem delu pa sta tudi arhitektura in ameriški minimalizem. Njegova prva slikarska dela iz 70. let minulega stoletja so bila, denimo, še monokromna, sicer pa njegovo zrelo delo uvrščajo med opuse vodilnih nemških umetnikov iz generacije, ki je v 90. letih nasledila tamkajšnje neoekspresioniste iz 80. let in se vrnila k obravnavanju načel modernizma z nove, sodobne in tudi intimno občutene perspektive. Sam Förg je že leta 1992 prodrl na Documento IX v Kasslu.

V zadnjem desetletju so njegove dosežke obsežno predstavili predvsem v Kunstmuseumu in Fundaciji Beyeler v Baslu v Švici, kjer je ustvarjal, blizu Slovenije leta 2008 v Muzeju Essl v Klosterneuburgu pri Dunaju, med nagradami, ki jih je prejel, pa izstopa prestižna nagrada Wolfganga Hahna, ki jo v društvu Prijatelji Muzeja Ludwig v Kölnu podeljujejo ob vsakoletnem sejmu Art Cologne.

Nazadnje se je samostojno predstavil v rimskem Muzeju Carlo Bilotti, v katerem so njegovo razstavo odprli septembra, in nasploh se je med kariero zanimal za Rim, za njegovo arhitekturo in urbanizem, in tudi širše za Italijo. Ob modernistični tradiciji nemškega Bauhausa ga je namreč zanimalo tudi obravnavanje njegovega nasprotja, fašistične estetike. Med temami arhitekturnih fotografij, ki se jim je posvetil po letu 1980, je, denimo, tudi režimska fašistična Casa del Fascio v italijanskem Comu, racionalistični objekt arhitekta Giuseppeja Terragnija iz 30. let minulega stoletja.

Njegova dela so sicer uvrščena v številne nemške zbirke in tudi osrednje mednarodne (Tate Modern v Londonu, MOMA v New Yorku, Stedelijk Museum Amsterdam ...). V slovenskem okolju so ga v sezoni 1999 samostojno predstavili v koprski Galeriji Loža, tedaj v sodelovanju z elitno züriško Galerijo Lelong, nazadnje pa je bil lani v Mestni galeriji Ljubljana med umetniki, predstavljenimi na skupinskem projektu Compagni di viaggio (Popotni tovariši). Ta se je nanašal na sodelovanje rimske Galerije Pieroni z nizom ključih imen povojne umetnosti.