Španska zveza krščanskih advokatov napadla razstavo hrvaškega WHW

Kolektiv hrvaških kustosinj WHW, daljše What, How and for Whom (Kaj, kako in za koga ali v izvirni hrvaščini Što, kako i za koga), je zelo dobro znan tudi v Sloveniji. Njegovo jedro predstavljajo Ivet Ćurlin, Ana Dević, Nataša Ilić in Sabina Sabolović, nekaj malega »moške kvote« v njem zastopa Dejan Kršić, ki se jim je prav tako pridružil, kolektiv pa je med drugim v preteklosti vodil enajsto izdajo elitnega istanbulskega bienala in kot prvi dosegel tukajšnjo nagrado Igorja Zabela. Pred kratkim je v MSUM gostoval z razstavo Draga umetnost, ki je, mimogrede, pravkar dostopna v zagrebški galeriji Nova, katere program oblikuje prav WHW.

Letos je WHW gostoval že v Moskvi, na Dunaju, v Bejrutu, Hongkongu in Kairu, pravkar pa lepo količino medijskega prahu dviguje v Španiji. Za program osrednjega madridskega muzeja oziroma centra moderne in sodobne umetnosti Reina Sofia je namreč, kot piše spletni ArtNet, ki se sklicuje na Aleteio, kuriral razstavo Un saber más util (oziroma Zelo uporabno znanje), ob kateri si člani združenja španskih krščanskih pravnikov (Asociación de Abogados Cristianos) niso mogli kaj, da ne bi že nekaj dni po njenem odprtju – to jo bilo v sredo – zahtevali celo zamenjave aktualnega direktorja muzeja Manuela Borje-Villela. Zahtevo za spodmik njegovega stolčka so poslali na kulturno ministrstvo.

Kaj jih je zmotilo? Predvsem instalacija argentinskega kolektiva Mujeres Públicas (Javne ženske), ki se predstavljajo s škatlico vžigalic in knjigo. Instalacija je gotovo zgovorna, saj ponuja zapisane misli tipa »Edina cerkev, ki razsvetljuje, je tista, ki gori«, ki jo pripisujejo ruskemu anarhistu Petru Kropotkinu, za svojo pa jo je vzel tudi Buenaventura Furruti, njegov španski anarhistični somišljenik, ki je padel že na začetku španske državljanske vojne.

Če bi bil papež papežinja ...

Eden izmed drugih stavkov se glasi »Če bi bil papež ženska, bi bil splav uzakonjen« in kot komentirajo, je omenjeno zvezo prav ta razvnel. Razprava o splavu je namreč v Španiji znova aktualna, zveza pa je septembra doživela poraz, saj so priprave na nov vladni zakon, ki bi na področju zakonodaje o splavu uveljavil strožja pravila, sprožile niz demonstracij po vsej državi in naposled padle v vodo.

V zvezi razstavo komentirajo kot »napad na svobodo religije«, nanjo pa so se odzvali z dvema spletnima peticijama. Z njima zahtevajo odstop direktorja Reine Sofie in protestirajo proti uporabi javnih sredstev za financiranje razstav, ki »žalijo kristjane«, prav tako pa zahtevajo tudi izločitev umetniškega dela omenjenih Argentink z razstave.

Seveda so se odzvali tudi v muzeju in odvetnike podučili, da kakega umetniškega dela še nikoli niso cenzurirali in ga tudi ne nameravajo, omenjeni peticiji pa sta že sprožili tudi protipeticijo. Tokrat mednarodno. V podporo direktorju Reine Sofie in njegovi ekipi sodelavcev so jo objavili v Mednarodnem komiteju za muzeje in zbirke moderne umetnosti (International Committee for Museums and Collections of Modern Art).

Kakorkoli, razstava kustosinj iz skupine WHW bo na ogled vse do 9. februarja, kar pomeni, da bo dovolj časa še za serijo drugih peticij in polemik ter vzporednega iskanja samopromocije, dobrodošle v politične namene. Vse to zaradi instalacije, ki je v izvirniku preprosto naslovljena Cajita de Cerillas (Škatlica vžigalic) in dveh stavkov, ki ne omenjata ne boga ne vere. Le cerkev in papeža.