Štirje umetniki in ogledalo

»Raziskovalne in kulturno-umetniške dogodke pod naslovom Spekula sem si zamislil v sodelovanju s tremi slovenskimi umetniki, ki vsak zase prepletamo umetnost s tehnologijo ter z lastno avtentično umetniško govorico prispevamo k nacionalni umetniški usmeritvi in slovenski kulturni identiteti,« je povedal Tilen Žbona, ki je soavtor in kustos razstave v koprski ­galeriji Loža.

Dogajanje, povezano z razstavo, ki so jo odprli včeraj, bo trajalo do 9. maja. »Projekt sem poimenoval Spekula, kar je poslovenjeno zapisana latinska beseda za ogledalo ali razpon, spekter. S tem sem hotel poudariti, da umetnost danes ne stremi več k estetski dovršenosti, pač pa si želi zrcaliti realnost in spodbujati, da se o njej sprašujemo,« je pojasnil umetnik Tilen Žbona. V Kopru je tovrstne diskusije po njegovem prepričanju bistveno premalo, zato si jo želi z razstavo in spremljevalnimi dogodki spodbuditi. Obenem si želi tako tudi promovirati nove umetniške programe, ki jih razvijajo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.



Razstava je podnaslovljena Na prelomu upodobitve, kar se po sogovornikovih besedah nanaša na to, da sodobni umetniški izraz skozi konceptualno umetnost in kontekstualizacijo vsebin presega zgolj upodobitev, posnemanje oziroma nekakšno manieristično dovršenost, biti nekaj lepega. Podoba ni ključna, pač pa prevlada njen družbeni kontekst. Študijska zasnova projekta izhaja iz oblike, a se postopoma prebija do višje umetniške vrednosti, ki, kot rečeno, ni zgolj estetska. Projekt so podprli ministrstvo za kulturo, Obalne galerije Piran in Univerza na Primorskem.
 

Umetnost kot manifest

Žbona je na podlagi tega koncepta zbral okoli sebe še tri slovenske umetnike: Petra Ciuho, Sreča Dragana in Ota Rimeleja, ki vsak po svoje, obenem pa skupaj, podajajo sporočilo, katerega razumevanje prepuščajo gledalcu.

Srečo Dragan je bil nekoč član razširjene slovenske umetniške skupine OHO in sploh prvi videast na območju nekdanje Jugoslavije. Je pionir novomedijske umetnosti, v okviru katere je deloval tudi avstrijski umetnik Peter Weibel, ter izhaja iz filozofskih in konceptualnih predpostavk medijske umetnosti in uporabe novih tehnologij.

Oto Rimele se osredotoča na formo. Njegov prispevek k slovenskemu slikarstvu je razgradnja podobe in uveljavitev prečiščene forme, pri čemer izhaja iz dediščine modernizma in prispevka Marka Rothka.

Peter Ciuha, sin slikarja Jožeta Ciuhe, ohranja klasično poetiko ikonografskega slikarskega pristopa. Obenem razvija računalniške kode, na podlagi katerih generira svoje avtentične algoritme. Izhaja iz dela slovenskega vizionarskega umetnika Edvarda Zajca.

»To je nova, sodobna estetika, ki izhaja iz različnih slogovnih umetniških gibanj, kot so hepening, konceptualna umetnost, landart, minimalizem, tašizem, arte povera, nuova immagine, performans, bodyart, videoart, novomedijska umetnost,« je naštel Žbona, ki se kot umetnik predstavlja z nizom prispevkov, instalacijo in videozapisi.

»To je globalno razumevanje umetnosti kot pojav političnega gibanja oziroma politične apreciacije, za naš manifest in raziskovanje, kje vse se skriva umetnost,« je omenil. Strinja se z novim ministrom za kulturo Zoranom Pozničem, da si želi sodobna umetnost humanizirati digitalizacijo, se pravi, da se tehnologija uporablja v korist človeka in ne obratno.

»Tudi ko govorimo o podhranjeni kulturi, ne mislimo na to, da bi država, denimo, gmotno podpirala slikarje, ki rišejo tihožitje, pač pa da bi z umetniki pomagala dvigniti splošno kulturo na višjo raven, tudi estetsko, predvsem pa z iskanjem odgovorov na probleme današnje družbe, denimo z načenjanjem vprašanja migracij kot novodobnega suženjstva.
 

Spremljevalno dogajanje

Odprtju razstave bo 20. marca sledilo potopisno predavanje Arneja Hodaliča kot dokumentarista sodobnega časa. 4. aprila bo na sporedu predavanje umetniškega kritika Andreja Medveda, 11. aprila bo razprava o umetnosti v širšem družbenem kontekstu. 18. aprila in 9. maja bodo organizirali okrogli mizi o arhitekturi in začasni rabi prostora mesta Koper.