Galerija
Ukrajinci zasedli ruski paviljon
56. Beneški bienale: Dinamično odprtje spektakla tudi za navadne smrtnike.
Benetke – Kritiki, kuratorji, galeristi, večina medijev in številni pripadniki mednarodnega jet seta, ki so se pred beneškimi vrtovi zasidrali s svojimi megajahtami, so odšli, 56. Beneški bienale pa je včeraj odprl svoja vrata za občinstvo.
Letos so v ospredju politične in družbene teme, to pa so nekateri vzeli zelo zares. Skupina Ukrajincev v vojaških maskirnih uniformah je tako za kratek čas okupirala ruski paviljon. Obiskovalce so pozivali, naj si uniforme z napisom Na počitnicah (gre za ironijo na izjavo ruskega separatista Aleksandra Zakarčenka, da so bili ruski vojaki v času referenduma na Krimu zgolj na počitnicah) nadenejo tudi sami, vendar je bil odziv pičel.
Hujših zapletov ni bilo, tudi Rusi se na akcijo niso odzvali, češ da je šlo za nepomemben dogodek, zato pa italijansko policijo bolj skrbi islandski paviljon. Ta je umeščen v cerkev Santa Maria della Misericordia; objekt, ki je bil sicer že štiri leta zaprt, pa je švicarski umetnik Christoph Büchel za sedem mesecev spremenil v prvo beneško mošejo. In to ne zgolj formalno, v njej bodo potekali tudi verski obredi, ki jih bo vodil Hamad Mohamed, policija pa se boji incidentov, saj je objekt v labirintu beneških uličic, kjer je varnost in nadzor težko zagotoviti.
Odmeven je tudi projekt Armencev, ki so na otočku San Lazarro postavili instalacije šestnajstih umetnikov v spomin in opomin turškemu genocidu nad Armenci pred sto leti. Med bolj posrečene spada domislica Vika Muniza, ki je povečano papirnato ladjico, zasidrano v kanalu za Arzenali, poimenoval Transport za Lampeduso.
Med bolj nevtralno zastavljene projekte bi lahko uvrstili slovenski paviljon z Zaklopom Jaše Mrevlje Pollaka, ki bo v nasprotju z večino drugih umetnikov na bienalu vztrajal vse do zaprtja konec novembra. Predstavlja se tudi Nataša Prosenc Stearns, in sicer v okviru razstave We must risk delight.
Bienale je letos večji kot kdaj prej, število sodelujočih držav se počasi bliža stotici, to številko bi lahko dosegli že leta 2017. Z nekoliko drugačnim konceptom so nekoliko omilili dominacijo velikih držav. Letos se predstavlja kar 35 črnskih umetnikov, veliko nagrado bienala za življenjsko delo pa dobi nigerijski avtor El Anatsui.
Letos so v ospredju politične in družbene teme, to pa so nekateri vzeli zelo zares. Skupina Ukrajincev v vojaških maskirnih uniformah je tako za kratek čas okupirala ruski paviljon. Obiskovalce so pozivali, naj si uniforme z napisom Na počitnicah (gre za ironijo na izjavo ruskega separatista Aleksandra Zakarčenka, da so bili ruski vojaki v času referenduma na Krimu zgolj na počitnicah) nadenejo tudi sami, vendar je bil odziv pičel.
Hujših zapletov ni bilo, tudi Rusi se na akcijo niso odzvali, češ da je šlo za nepomemben dogodek, zato pa italijansko policijo bolj skrbi islandski paviljon. Ta je umeščen v cerkev Santa Maria della Misericordia; objekt, ki je bil sicer že štiri leta zaprt, pa je švicarski umetnik Christoph Büchel za sedem mesecev spremenil v prvo beneško mošejo. In to ne zgolj formalno, v njej bodo potekali tudi verski obredi, ki jih bo vodil Hamad Mohamed, policija pa se boji incidentov, saj je objekt v labirintu beneških uličic, kjer je varnost in nadzor težko zagotoviti.
Odmeven je tudi projekt Armencev, ki so na otočku San Lazarro postavili instalacije šestnajstih umetnikov v spomin in opomin turškemu genocidu nad Armenci pred sto leti. Med bolj posrečene spada domislica Vika Muniza, ki je povečano papirnato ladjico, zasidrano v kanalu za Arzenali, poimenoval Transport za Lampeduso.
Med bolj nevtralno zastavljene projekte bi lahko uvrstili slovenski paviljon z Zaklopom Jaše Mrevlje Pollaka, ki bo v nasprotju z večino drugih umetnikov na bienalu vztrajal vse do zaprtja konec novembra. Predstavlja se tudi Nataša Prosenc Stearns, in sicer v okviru razstave We must risk delight.
Bienale je letos večji kot kdaj prej, število sodelujočih držav se počasi bliža stotici, to številko bi lahko dosegli že leta 2017. Z nekoliko drugačnim konceptom so nekoliko omilili dominacijo velikih držav. Letos se predstavlja kar 35 črnskih umetnikov, veliko nagrado bienala za življenjsko delo pa dobi nigerijski avtor El Anatsui.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji