Umetnine Hitlerjevega prekupčevalca pristale v Berlinskih državnih muzejih

Muzeju so z zapuščino vdove prekupčevalca z umetninami Erharda Göpla pridobili serijo del ekspresionista Maxa Beckmanna.

Objavljeno
27. februar 2018 12.18
Posodobljeno
27. februar 2018 20.00
V. U.
V. U.

Serija del nemškega ekspresionista Maxa Beckmanna s provenienco, ki sega v tragična leta nacizma in druge svetovne vojne – v njihovo usodo je bil vpleten Erhard Göpel, prekupčevalec z umetninami, ki je deloval za Hitlerja –, je pristala v Berlinskih državnih muzejih.

Kot poroča The Art newspaper, gre za serijo pomembnih umetnin Beckmanna, ki se je pred nacizmom že pred izbruhom druge svetovne vojne zatekel na Nizozemsko. Zatem ko mu zaradi Goebbelsovega pogroma nad moderno umetnostjo kariera v domovini ni bila več mogoča, je domovino leta 1937 zapustil, in sicer le dan pred odprtjem zloglasne razstave Izrojena umetnost v Münchnu.

Angažma za Führerjev muzej

Erhard Göpel je bil umetnostni zgodovinar, v času nemške okupacije Evrope soudeležen pri nacističnem kupovanju in plenjenju umetnin za nikoli realiziran Führerjev muzej. Znana je, denimo, njegova vloga pri prevzemu pariške zbirke Schloss, ki je pripadala Judu z avstrijskim poreklom in v kateri sta bila zastopana tudi Rembrandt in Frans Hals. Po koncu druge svetovne vojne se je izognil kaznim in kariero nadaljeval kot organizator razstav v Münchnu.

Obstaja tudi pozitivnejša plat njegove kariere. Leta 1944 je skupaj z razvpitim Hildebrandom Gurlittom, prav tako nacističnim prekupčevalcem umetniških del, katerega »zbirka« je po vojni pristala pri sinu Corneliusu in ob odkritju leta 1913 sprožila svetovno senzacijo, zaradi pridobivanja umetnin potoval po Belgiji in Nizozemski, obiskala pa sta tudi Beckmanna, ki je z ženo Quappi v izgnanstvu živel v Amsterdamu. Četudi je štel že 60 let, je slikarju, ki se je med prvo svetovno vojno vojakom pridružil kot prostovoljec, še vedno grozil vpoklic v nacistično vojsko. Göpel ga je pred tem dvakrat rešil.

Volilo vdove

Prekupčevalec je umrl leta 1966, njegova žena Barbara, prav tako umetnostna zgodovinarka, ki je lani umrla v starosti 95 let, pa je umetnine naposled zapustila Berlinskim državnim muzejem. V teh so ob pridobitvi zapisali, da gre za umetnine, za katere arhivske raziskave niso pokazala, da bi bile v času nacizma zaplenjene ali prisilno odkupljene, pač pa so bile – v primeru Beckmanna – pridobljene neposredno od umetnika, bodisi z odkupom bodisi kot dar slikarja, ker ga je prekupčevalec rešil pred vpoklicem.

Med podarjenimi deli sta dve Beckmannovi sliki iz vojnih let, avtoportret v baru in portret samega Göpla, ob tem pa še 46 risb – tudi tistih z vojaške fronte med prvo svetovno vojno ali študij za njegove znane slike – in 52 grafik. V zapuščini je tudi slika Hansa Purmanna.