Umetnost nastane v vsebini, nas požene v razmišljanje

Na festivalu sodobne avtorske fotografije bosta na ogled razstavi Tadeja Vaukmana ter Nataše Berk in Viivi Tarik.

Objavljeno
03. julij 2020 18.00
Posodobljeno
03. julij 2020 18.00
Tadej Vaukman: Ritual očiščevanja: zadnje dejanje, 2020
Po trinajstih letih neprekinjene organizacije festivala sodobne avtorske fotografije bo letošnji Celje Fokus zadnjič v tej obliki. Kakšna bo nova, organizatorji še razmišljajo. Letošnjega so zaradi epidemije covida-19 morali sredi maja tako rekoč postaviti na novo. Festival se bo začel nocoj z odprtjem razstave Tadeja Vaukmana, sklenil pa se bo z jutrišnjim odprtjem razstave Nataše Berk in Viivi Tarik.

Organizatorji Zavod Fokus, KUD Plevnik-Kronkowska, Center sodobnih umetnosti Celje z Likovnim salonom in Muzej novejše zgodovine Celje s Fotohišo Pelikan v zadnji tovrstni verziji festivala predstavljajo samostojni razstavi vodilnih domačih ustvarjalcev s področja sodobne fotografije in umetnosti.

Načrti so bili sprva drugačni, je pojasnil član programskega odbora Miha Colner. »V Likovnem salonu bi morala biti razstava Sandra Đukića, ki bi morala biti v začetku maja v okviru EPK Reka, vendar je bila odpovedana. V Fotohiši Pelikan je bil načrtovan dialog Nataše Berk z Borisom Burićem iz Beograda. Namesto da pripeljemo človeka iz Beograda, smo poklicali Tadeja Vaukmana, ki bi moral imeti razstavo v Beogradu, pa je ni mogel peljati tja.«

image
Viivi Tarik: Fotografski atelje Klara, Celje, 2020

 

Zadnje dejanje trilogije


Razstava Tadeja Vaukmana Ritual očiščevanja: zadnje dejanje je trilogija, je pojasnil Colner. »Na vsaki lokaciji ohranja določene elemente prejšnje in dodaja nove. Prvi del se je začel v galeriji P74 januarja, drugi del je bil v Koroški galeriji likovnih umetnosti, tretji del je zdaj v Likovnem salonu v Celju.« Razstavo je zasnoval med nekajmesečnim bivanjem v New Yorku, kjer je odkril avtobiografijo umetnika Davida Michaela Wojnarowicza, ki je umrl v zgodnjih devetdesetih letih.

Vaukman se je poistovetil z depresivno atmosfero ter ustvaril serijo intimnih fotografij, videov in intervencij, so zapisali organizatorji. Colner je dodal, da Vaukman svojo intimo postavi v prvi plan. »Igra tudi na neko reakcijo gledalcev. V vseh svojih projektih se navezuje na to, kar je delal prej. Pri projektu Ritual očiščevanja sta morda ključni njegova knjiga in razstava Grandheroes, na kateri je dokumentiral, pripovedoval zgodbo o odraščanju pri starih starših. Tudi v Likovnem salonu vidimo ogromno motivov, ki so nastali v hiši v Dravogradu, ki je prežeta z njegovimi spomini.« Razstava, ki jo bodo odprli v Likovnem salonu nocoj, bo na ogled do 16. avgusta.

image
Nataša Berk: Pelikanova mačka in Klara, 2020 (prostorska instalacija)

 

Prostor kot lajtmotiv


Jutri bodo odprli še razstavo Pelikanova mačka in Klara umetnice Nataše Berk ter fotografinje Viivi Tarik v Fotohiši Pelikan. Lajtmotiv je prostor razstavišča. »V Fotohiši Pelikan je postavljena prostorska instalacija, v katero bodo umeščene fotografije. To je pogled, kaj lahko danes naredi fotostudio,« je povedal Colner. Tako predstavljata danes še delujoč Fotografski atelje Klara oziroma Foto Time. Colner je povedal, da je Nataša Berk navdušena nad obrtnim znanjem fotografov. »Sama je akademska umetnica, a ni študirala fotografije. Z njo se že dolgo ukvarja, vendar na sodoben način. Njeni glavni platformi sta instagram in facebook, čemur prilagaja fotografije, ki so večinoma narejene s telefonom, veliko dela kolaže. Z razstavo opozarja, da je fotografija še vedno obrt in da nekaterih stvari laiki ne moremo čisto sami narediti.«

Kam gre torej umetniška fotografija? Colner je povedal, da so družbena omrežja neizbežna in so tu. Določiti, kakšen tip fotografije spada v galerijo, pa je, kot pravi, nemogoče. »Danes je vse v vsebini, sporočilu. Dejstvo, da se neka podoba, fotografija, postavi v galeriji, je vsebinsko in ne več tehnično vprašanje. Umetnost nastane v vsebini, je nekaj, kar nas požene v razmišljanje.«