Umetnost ne nastaja zato, da bi ugajala

S Tanjo Lažetić smo se pogovarjali o samoti, domu, umetniških rezidencah, protestih pred ministrstvom in o tem, da je umetniško ustvarjanje delo.

Objavljeno
09. junij 2020 15.00
Posodobljeno
09. junij 2020 15.00
Medtem ko je bil dotik prepovedan, se je Tanja Lažetić ukvarjala prav z njim. Kako dotik spremeni posodi iz gline? Fotografija Danijela Pivasević Tenner
Tanja Lažetić, vizualna umetnica, ki se ukvarja s fotografijo, performansom, keramiko in videom ter veliko razstavlja tako doma kot v tujini, se je prav na začetku pandemije znašla na drugi strani kontinenta, saj je bila ravno na umetniški rezidenci. Na neki način je bila ujeta, saj se ni mogla vrniti domov. Kako je kot umetnica doživljala čas, ki je kar nekaj mesecev odtekal drugače, in kako je doživljala prostor, ki ni bil njen dom? Marca ste odšli na umetniško rezidenco v Nemčijo zelo preroško raziskovat in razmišljat o dotiku in potem se je svet nenadoma spremenil. Kako ste o dotiku premišljevali takrat in kako ...