Umrl je hrvaški umetnik Josip Vaništa

Klasik povojne avantgarde je bil tudi v slovenskem prostoru znan predvsem kot soustanovitelj in gonilna sila skupine Gorgona.

Objavljeno
22. februar 2018 10.25
Posodobljeno
26. marec 2018 18.00
V. U., STA
V. U., STA

V 94. letu starosti je umrl eden najpomembnejših hrvaških umetnikov in intelektualcev Josip Vaništa, so sporočili iz Moderne galerije ter Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.

Bil je slikar, akademik, univerzitetni profesor in pisec, v polju avantgardne umetnosti pa znan predvsem kot soustanovitelj in gonilna sila skupine Gorgona (1959–1966).

Vaništa se je rodil leta 1924 v Karlovcu in leta 1950 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Deloval je kot umetnik, pa tudi kot univerzitetni profesor risanja ter pisec esejev o umetnosti in družbi. Leta 2013 je bila v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti na ogled njegova velika razstava z naslovom Ukinjanje retrospektive, ki je obsegala sedem desetletij njegovega dela.

Iz zbirke MG+MSUM v Ljubljani: Polaganje/Slika Črna črta na srebrni podlagi (1964), fotografija. Foto: Arhiv MG+MSUM

Leta Gorgone

Gorgona je bila skupina umetnikov, arhitektov, kritikov in umetnostnih zgodovinarjev iz Zagreba, ki so svoje delovanje razumeli kot polje duhovne in intelektualne svobode. Njihova dela temeljijo na absurdu, antiestetiki in konfrontaciji z uradnimi in uveljavljenimi umetniškimi zvrstmi, njihove dejavnosti pa so vključevale razstave, srečanja, skupinske pohode in druge dogodke. Bistveni del dejavnosti skupine je bil anti-časopis Gorgona, ki ni bil prava revija, ampak niz umetniških prispevkov.

Skupina se je močno nagibala k zamenjavi vizualnih in materialnih umetniških predmetov s predlogi, opisi in koncepti, od katerih se številni z današnje perspektive zdijo precej vizionarski. Leta 1964 je Vaništa denimo ustvaril sliko, ki je obstajala le kot besedni opis.

Pomembna so bila tudi srečanja skupine na sestankih, katerih del so zavzemale ankete ali vprašalniki, ki so predstavljali značilno obliko kolektivnega sodelovanja. Ko so sestanki Gorgone postajali vse redkejši, je Vaništa »gorgonovcem« na domove poslal Referendum, ki je ponujal odločitev za ali proti nadaljevanju srečanj Gorgone.

Moderna galerija v zbirki Arteast 2000+ hrani najpomembnejša dela skupine Gorgona, kot tudi dela Vanište, ki so nastala v sklopu Gorgone: Gorgonska črna, rokopisi Misli za mesec in Referendum, ter nekatera kasnejša dela, med njimi časopis Postgorgona 1-12 in fotografije polaganja slike Črna črta na srebrni podlagi.