Umrl je Maksim Sedej, ml.

Po dolgoletni bolezni je včeraj zvečer umrl Maksim Sedej ml., slikar, pesnik in esejist.
Objavljeno
24. september 2014 13.30
J. Š. A., kultura
J. Š. A., kultura

Včeraj pozno zvečer je umrl Maksim Sedej ml. Za Sedejev opus je značilen »intelektualni naboj, barvito spojen z nadrealistično obarvano, na kozmoloških predvidevanjih temelječo domišljijo«, menijo likovni teoretiki, ki so spremljali njegovo ustvarjanje. 

O njegovem delu je med drugimi intenzivno pisal dr. Taras Kermauner, ki je v enem od esejev zapisal, da se je Maksim Sedej mlajši zelo razlikoval od svojega očeta, Maksima starejšega. Po očetu je sin dedoval izjemno občutljivost, slikarski dar, inteligenco opazovanja. A medtem ko je oče nežen, miren, zadržan, lirično kontenplativen, dober, žalosten, komoren, je sin silak.

Malokatero slikarstvo na Slovenskem je tako vitalno, ekspanzivno, udarno, viharno, sicer z izjemnim posluhom za tenčine narave, pa vendar v silovitem sozvočju z mogočno silo kozmosa, dejavno, bogato orkestrirano, simfonično, je zapisal. Beremo tudi, da mu »neprilagodljivi in nespravljivi značaj že od začetka ni dopuščal, da bi se podredil normi, ne množično-revolucionarni, kaj šele uradni. Kar si je zamislil in v slikah nakazal, je bilo zmerom znamenje, ki so ga drugi najprej odklanjali, nato pa deset, dvajset let kasneje sprejeli, a pri tem že pozabili, kdo ga je prvi naslikal.«

Sedeju mlajšemu energije in navdiha nikoli ni zmanjkalo; ne bojevitosti. Ni samo slikal, napisal je vrsto esejev in pesmi. Bil je eden prvih, ki so na Slovenskem uveljavili abstraktno slikarstvo oziroma njegov pomembni del: kozmos. Sredi 60. let je Sedej ml. naslikal znameniti sliki, ki sta naredili tudi filozofsko epoho; prvo je naslovil Puščava raste, bila je variacija na Boscha, na paradiž-pekel, druga je kazala na boj med dobrim in zlim, med sv. Jurijem in zmajem. Šlo je za triptih. Na zadnji sliki triptiha se pretvori zmaj v Jurija in Jurij v zmaja; pride do nerazločljivosti med njima.

Temeljno likovno izobrazbo si je Maksim Sedej ml., rojen leta 1935 v Ljubljani, pridobil pri očetu slikarju, grafiku in ilustratorju Maksimu Sedeju (1909−1974). V letih 1958−1963 je ustvarjal zamolkle, kozmično občutene abstraktne slike, nato pa več interpretacij del znanih tujih starih mojstrov. Po letu 1966 je gojil alegorično obarvano in politično angažirano figuraliko, ki se je sredi 80. let sklenila s ciklusom Slutnja narodne pomiritve. Vzporedno sta nastajala ciklusa O naravi nič novega in Cvetlični ljudje o čudežih narave z motiviko rastlin in žuželk.

Sledila je fantastična figuralika in apokaliptična ter ezoterično-kozmološka problematika − cikla Apokalipsa in Štirje obrazi duše, piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti. Ustanovil je revijo Likovne besede (1985) in bil njeni prvi urednik. Leta 2000 je izdal knjigo Štirje obrazi duše, v kateri je predstavil svoje umetniške vizije, leta 2007 pa pesniško zbirko Vesolje v skrinji. Leta 1989 je prejel Župančičevo nagrado.