Umrl je Viktor Povše

Umrl je slikar in restavrator Viktor Povše, znan po posegih, s katerimi je podaljšal življenje številnim dragocenim umetninam ali pa jih je razkril izpod mnogih nanosov beležev. Za izjemne dosežke na področju restavratorstva in ohranjanja kulturne dediščine so mu v Celju leta 2003 podelili srebrni celjski grb. Poslovil se je v 93. letu starosti.

Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1961, zatem pa se je izpopolnjeval še v Rusiji, Krakovu, Varšavi in Pragi. Kot navaja portal Obrazi slovenskih pokrajin, je sprva začel službovati v Novem mestu in Kostanjevici na Krki, leta 1964 pa je prišel v Celje. Najprej je deloval na tamkajšnjem Zavodu za spomeniško varstvo, a je po letu in pol prešel med samostojne ustvarjalce in ta status zadržal do upokojitve.

Odkril gotske freske evropske kvalitete

V Celju je opravil ogromno restavratorskih del. Za Pokrajinski muzej Celje je restavriral vrsto dragocenih oljnih slik in številne kvalitetne gotske kipe, restavracijo oljnih slik je opravil tudi v Kapucinskem samostanu in cerkvi Sv. Danijela v Celju.

Kot še piše omenjeni portal, je najpomembnejše restavratorske posege opravil v cerkvah Sv. Danijela in Marijinega vnebovzetja v Celju. Leta 1967 je prevzel v restavriranje dragoceni kamniti kip Žalostne Matere Božje iz istoimenske cerkvene kapele, ki je bil sedemkrat preslikan. Obnovljeno delo je bilo leta 1972 na razstavi v Salzburgu in leto kasneje v Parizu in je prejelo mednarodno priznanje kot najbolje ohranjena originalna polihromacija v Evropi.

Leta 1968 je začel restavratorsko delo v kapeli Žalostne Matere Božje in po dobrem letu dela odkril freske evropske kvalitete na rebrastem stropu izpod desetih beležev, čeprav je bilo mnenje uglednih strokovnjakov, da je delo nemogoče izvesti. V bodočih 18 letih je restavriral v tej cerkvi vse, kar je bilo mogoče.

Posebej zahteven projekt pa je izvedel v cerkvi Marijinega vnebovzetja, kjer je 90 kvadratnih metrov veliko fresko razkosal na 63 delov in jo po dveh letih in pol obnove vrnil na obnovljeno steno. Strokovno in tehnično tako zahtevnega posega doslej v Sloveniji ni opravil še nihče.

FOTO: Leon Vidic

Domnevni portret Prešernove muze

Pred leti je pozornost pritegnil tudi z restavriranjem ženskega portreta, o katerem je postal prepričan, da prikazuje Primičevo Julijo, prisluhnili pa so mu tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.

Povše se je z dovoljenjem lastnice lotil slike s binokularnim stereo mikroskopom z dvanajstkratno povečavo in ugotovil, da je bila preslikana kmalu po nastanku, saj originalna barva ni bila ne lakirana ne umazana, preslikava pa se je skorajda spojila z originalno plastjo v eno samo plast. Ocenil je tudi, da bi lahko portret pripisali Matevžu Langusu (1792–1855), kar mu je v pismu potrdil tudi eden največjih poznavalcev umetnosti tega znamenitega ljubljanskega bidermajerskega portretista in freskanta, danes že pokojni dr. Emilijan Cevc. V muzeju so dodali, da je prav Cevc opazil, da ima upodobljenka »preveč« las in da je njena obleka le za silo primerna. Restavratorja je spodbudil k nadaljnjemu ­raziskovanju.

Da utegne biti portretiranka Julija Primic, je menil že Povše, v Dolenjskem muzeju pa so se pridružili razkrivanju identitete s komparativno metodo s področja kriminalistike. K sodelovanju so povabili Gregorja Kovača, sodnega izvedenca kriminalistično tehnične stroke, registriranega na ministrstvu za pravosodje.

Izvedenec je ugotovil, da se poteze domnevne Julije na novoodkriti sliki v kar 97 značilkah ujemajo z njenim najbolj znanim portretom iz odraslih let, tistim iz Mestnega muzeja v Ljubljani, in v 88 značilkah s portretom iz Narodne galerije, na katerem je Julija upodobljena še kot deklica v družbi brata Janeza. Oba znana portreta sta Langusova. V muzeju so tedaj zapisali, da rezultati raziskave kažejo, da je najverjetneje tudi na novoodkriti sliki Julija Primic.