Tiskane izdaje
V newyorškem Metropolitanskem muzeju napovedujejo razstavo del danes pozabljene, a izjemno zanimive osebnosti izpred treh stoletij: Matthiasa Buchingerja (1674–1740), nemškega umetnika z evropsko kariero, do katerega narava ni bila prizanesljiva – rodil se je kot pritlikavec brez rok oziroma dlani in nog –, a je kljub temu zaslovel kot izrazito virtuozen grafik. V zgodovino se je zapisal tudi kot velik ljubimec. Poročen je štirikrat, imel najmanj 14 otrok (z vsaj osmimi partnerkami), število njegovih ljubic pa naj bi seglo vse do 70 ...
Visok je bil le dobrih 70 centimetrov, kar mu je prineslo vzdevek »mali mož iz Nürnberga«, pa četudi po rodu ni bil iz tega mesta, temveč iz Ansbacha na Bavarskem. Kot umetnik se je uveljavljal na različnih evropskih dvorih, tudi, denimo, na angleškem dvoru Jurija I., kjer ni bil najbolj uspešen, nakar se je ustalil na Irskem, v Dublinu in Belfastu, kjer je pripravljal javne nastope.
Med njegovimi naročniki so bili kralji, cesarji in druga plemiška aristokracija, sicer pa ni bil le grafik, pač pa tudi kaligraf in, danes bi rekli, performer, ki je pripravljal tudi glasbene in celo čarovniške nastope. Med slednjimi so, denimo, izginjale žoge ali pa so se iznenada pojavljale ptice ...
Virtuozni grafik
Čeprav dlani tako rekoč ni imel, je razvil izjemno virtuozno spretnost grafičnega izražanja, ki mu je omogočala, da je lahko v lasten avtoportret – konkretno v kodre las – z miniaturnimi črkami vpisal serijo svetopisemskih psalmov in molitev. Osvojil je starodavno tehniko mikrografije, znano iz judovske tradicije, med likovnimi motivi, ki jih je največkrat upodabljal, pa so bili predvsem portreti, grbi in družinska drevesa.
Veljal je tudi za spretnega glasbenika, ki je igral na pol ducata instrumentov (nekatere je izumil sam), in za, denimo, neprekosljivega kvartopirca, med njegovimi drugimi spretnostmi, ki so jih lahko občudovali sodobniki, pa je bilo tudi ustvarjanje ladijskih modelov v steklenicah. Buchingerjeva slava osvajalca je v osemdesetih letih 18. stoletja obrodila celo enega alternativnih izrazov za žensko rodilo, namreč »Buchingerjev škorenj«. Če prav razumemo, zato, ker je imel edini ud, ki ga je lahko »obul«, v hlačah ...
Tudi umrl je na Irskem, v Corku. V Metropolitanskem muzeju bodo razstavo njegovih risb, grafik in drugega gradiva odprli 8. januarja prihodnje leto. Gre za sploh prvo razstavno predstavitev opusa te nenavadne osebnosti, v izboru pa napovedujejo dela, ki pretežno izhajajo iz zbirke igralca, pisatelja in prav tako čarovnika Rickyja Jaya. V muzeju jim bodo za vzpostavitev širšega konteksta dodali še dela iz lastnih zbirk, ki datirajo od poznega srednjega veka dalje, njihova rdeča nit pa bo umetniška igra z besedami ali kaligrafijo.
