V Tate Britain prva retrospektiva homoseksualne umetnosti

Muzej Tate Britain v Londonu je pravkar v znamenju retrospektive Davida Hockneyja, pop artista in enega tamkajšnjih največjih sodobnih vizualnih talentov, danes so pa v tem osrednjem muzeju britanske umetnosti odprli še razstavni pregleda dolgo marginalizirane teme umetnosti, v katero je vpleten tudi Hockney.

Namreč slikarstva ali kiparstva z homoerotičnim nabojem. Na tem področju se je Hockney proslavil že v zgodnji karieri v 60. letih, sedaj pa je njegova umetnost tudi del sploh prve britanske retrospektive starejše vizualne umetnosti s homoseksualnim predznakom.

Projekt Queer British Art 1861–1967 (Britanska kvirovska umetnost 1861–1967) zajema slike, risbe, fotografije in filme umetnikov, kakršni so ob Hockneyju še John Singer Sargent, Dora Carrington, Duncan Grant, Gluck, Cecil Beaton ali Francis Bacon, povod zanj pa je petdesetletnica dekriminalizacije moške homoseksualnosti v Angliji, ki jo je prineslo leto 1967.

Dekriminalizacija le v Angliji in Walesu

Tedaj so dekriminalizirali homoseksualna dejanja med moškimi, starejšimi od 21 let, ki so potekala v zasebnosti. Konkretno je to pomenilo, da so tovrstna dejanja v, denimo, hotelu, ostala kazniva, pri čemer je dekriminalizacija veljala le za Anglijo in Wales. V ostalih delih Velike Britanije je ostala kazniva.

Dve leti po angleški odpravi pregona se je na Otoku izoblikovala prva aktivistična skupina za enakopravnost homoseksualcev Campaign for Homosexual Equality (CHE). Pri nas je Skupščina SR Slovenije z novim kazenskim zakonikom homoseksualnost dekriminalizirala desetletje za Angleži, 26. maja leta 1977.

Prva letnica v naslovu londonske razstave, 1861, pomeni leto angleške odprave smrtne kazni za homoseksualce. Dotlej so Britanci samo v 19. stoletju zaradi homoseksualnosti usmrtili 56 ljudi

Na ogled vrata, ki so Wilda ločila od svobode

»Vsa umetniška dela, uvrščena na razstavo, so brez razumevanja seksualnosti, iz katere so izšla, nepopolna,« je direktor Tate Britain Alex Farquharson kriterij izbora predstavil agenciji AFP. »Razstava je pomembna zaradi raziskovanja napol skrite preteklosti. Gre za zgodovino, ki absolutno nagovarja našo sodobnost.«

V izboru izpostavljajo predvsem tragično soočenje dveh predmetov. Portreta Oscarja Wilda, ki ga je ameriški slikar Robert Harper naslikal leta 1881, v času, ko je bil Wilde na pragu literarnega uspeha, in še danes ohranjenih vrat njegove zaporniške celice v Reading Gaolu, kjer je prestajal kazen. Leta 1895 so ga zaradi »homoseksualne žalitve« obsodili na dve leti težkega zapora.

Med tematskimi izhodišči razstave, ki zaseda osem dvoran muzeja, izpostavljajo kodiranje želja, preseganje konvencij in vizualiziranje kontradikcij med javnim in zasebnim življenjem, načine, na katere so umetniki na dvoumne načine izrazili stvari, o katerih se sicer ni smelo razpravljati. Nekaterim so bili ti načini razumljivi, drugim ne.