Vrstniki na visokih promilih, ujeti v fotografijo

Fotografski natečaj za mlade Pij drugače se je iztekel, razstavo bodo odprli 25. novembra.
Objavljeno
13. november 2015 15.57
Simona Bandur, Panorama
Simona Bandur, Panorama
Pijan si ful drugačen, kot bi lahko parafrazirali oglasni slogan, je poskušala prikazati deseterica mladih, ki je bila izbrana na natečaju Galerije Fotografija z naslovom: Pij drugače. Do konca preteklega tedna so se imeli čas pomešati med vrstnike, jih ujeti v času opitosti in izbrati deset fotografij za razstavo. V omenjeni galeriji jo bodo odprli 25. novembra.

Namen natečaja, ki je sicer nastal na pobudo Pivovarne Union, je ozaveščanje mladih o posledicah neodgovornega in pretiranega pitja. Pivovarna je, kot pojasnjujejo, letos sprejela dolgoročno zavezo za spreminjanje pivskih navad med to populacijo. Pri 15 letih je namreč alkohol pokusilo že dobrih 80 odstotkov mladih, do te starosti je bilo vsaj dvakrat opitih skoraj tretjina. Mladi fotografi naj bi tako dokumentirali vplive opijanja in vrstnikom pokazali, da to niti ni kul, še manj pa glamurozno. »Uživanje alkohola pušča sledi. Ko gremo v urbanem prostoru mimo njih, nas zbodejo, a nanje hitro pozabimo. Če jih nekdo trajno zabeleži in javno objavi, pa jih je težje spregledati in še težje nanje pozabiti,« meni Barbara Čeferin, vodja Galerije Fotografija v Ljubljani.

Trenutki nerazsodnosti

Med desetimi izbranci, starimi od 16 do 25 let, ki so poskušali z objektivom vrstnikom nastaviti ogledalo, sta tudi Sara Bezovšek in Nik Neubauer. Prva je absolventka grafičnega oblikovanja na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, drugi študent drugega letnika fotografije na visoki šoli za storitve, oba pa sta bila pri tem natečaju postavljena pred izziv, kako premagati nelagodje in pristopiti k ljudem. Predvsem pa sta morala premagati etično oviro, ki jima je preprečevala, da bi svoje vrstnike »razgalila« v precej nelagodnih trenutkih.

Sara se je s tem začela ukvarjati, še preden se je prijavila na natečaj. S prijateljico sta že poleti načrtno delali fotografije iz družabnega življenja (in z njim povezanega pijančevanja), natečaj je bil pravzaprav popolno naključje. Zakaj jo zanimajo takšne situacije? »Zato ker so ljudje takrat spontani in ne pozirajo,« odgovarja 22-letno dekle. Njena posebnost je, da fotografira analogno. S fotografijo se je začela ukvarjati spontano, kot študentka grafičnega oblikovanja. »Digitalna fotografija me ni fascinirala, niti se ne maram ukvarjati s fotošopom,« prostodušno pojasni. In čeprav se zdi, da tiste »ta prave« fotoaparate samodejno jemljemo bolj resno in bi mladi lahko kazali več zadržkov do izpostavljanja pred njimi, se to ni potrdilo. Ko vidijo Sarin fotoaparat – nalašč je izbrala na videz neugledno napravico, kot se smeje –, se ji še raje nastavijo, ker menijo, da iz tega tako ali tako ne bo nič nastalo.

Je pa tudi res, da je v stanju opitosti nerazsodnost popolna in bi se mladi takrat brez zadržkov vsevprek fotografirali, ugotavljata Sara in Nik, zato jih je treba – če jih je na fotografiji mogoče prepoznati – vprašati za dovoljenje, ko se njihove glave razbistrijo. V glavnem pa sta med tem izzivom poskušala fotografirati tako, da se obrazi ne vidijo.

Prav tako se nista toliko osredotočila na stopnjo opitosti kot na sporočilo, ki ga nosi fotografija oziroma serija njih. »Odločil sem se, da bom fotografiral samo ponoči, ker sem hotel ujeti pristnost. Najprej smo šli s prijatelji na pivo, potem pa skozi mesto. Ponoči sicer razmere za fotografiranje niso najboljše, a ker je bila tema natečaja takšna, se tudi nisem preveč vznemirjal, če fotografije niso bile tako ostre,« pojasni Nik. Poleg tega se je tokrat odločil za barvno fotografijo, čeprav mu je bolj na kožo pisana črno-bela tehnika.

Prvine poulične fotografije

Mladi, ki so se prijavili na natečaj in bili izbrani, so se lahko v poulični fotografiji vsaj malo izmojstrili med delavnico, ki jo je vodila priznana fotografinja iz New Yorka Cheryl Dunn. Med delavnico so se s fotoaparati pomešali med ljudi, osredotočili pa se niso le na iskanje motivov, ampak tudi na vzpostavljanje stika z ljudmi. »Nikoli si nisem upala pristopiti k ljudem ali jih naskrivaj slikati. Po delavnici sem dobila pogum, poleg tega zdaj malo drugače gledam in več opazim,« ugotavlja Sara. Podobno pravi Nik, ki sicer že ima nekaj izkušenj s poulično fotografijo, vendar se je naučil kakšnega novega trika, predvsem pa zdaj ve, kako prebiti led. »Pristopiti k ljudem je zame čedalje manjši problem.«

Kako pa sta opravila z etično dilemo poseganja v zasebnost? Sara je o tem, kakor pravi, precej razmišljala. Pred kratkim se je o tem pogovarjala s kolegico, ki je s telefonom fotografirala neznano žensko, čeprav jo je ta opazila. Prijateljica ji je odvrnila, da je bila pred tem ona motiv neznanca. Ni ji bilo všeč, a v današnji družbi je to postalo že nekako samoumevno. »Zamislila sem se, vendar ugotovila, da mi moja zasebnost ne pomeni tako veliko, da bi se vznemirjala zaradi neke fotografije,« pravi Sara. Nik pa doda, da na fotografijah, ki jih je posnel, niti ni takšnih situacij, zaradi katerih bi lahko bilo nekomu nelagodno. In spomni: »Pa saj mladi tudi nismo takšni, da bi kar povsod delali neumnosti.«

Nika sicer najbolj privlači reportažna fotografija, a je odprt za vse zvrsti, prednost poulične fotografije pa prepoznava prav v tem, da jo je mogoče uporabiti na tako rekoč vseh področjih, tudi v modi. Čeprav se je tega izziva lotil z digitalnim fotoaparatom, v zadnjem času fotografira tudi »na film« – »ker se takrat bolj potrudiš«. Na šoli imajo temnico, zato sam tudi razvija. »To, da narediš vse sam, od prvega do zadnjega koraka, ima gotovo svoj čar,« pravi in dodaja, da je mogoče danes s fotošopom narediti to, kar se je že prej dalo narediti v temnici.

Vse mogoče napravice, ki jih nosimo po žepih in torbicah, so fotografijo v zadnjem času povsem razvrednotile, zato je z njo težko do kruha, se strinjamo, vendar mladih sogovornikov to ne ustavi. Sara resnici na ljubo fotografira bolj za dušo oziroma zato, da opremi svoje projekte s področja grafičnega oblikovanja, Nik pa je prepričan, da se tistim, ki delajo, kar jih veseli, naposled nasmehne sreča. »To delam s takšno strastjo, da sem pripravljen potrpeti.«

Dela desetih mladih fotografov, ki so upodobili mlade v trenutkih alkoholne omame, tudi Sare Bezovšek in Nika Neubauerja, bodo v Galeriji Fotografija na ogled od 25. novembra do 2. decembra.