Zanimivi časi v beneški laguni
Na Beneškem bienalu rekordnih devetdeset držav udeleženk, Slovenijo bo predstavljal Marko Peljhan.
Odpri galerijo
Litva se bo predstavila s simulacijo plaže, na kateri bo izvedena opera Morje in sonce. Foto arhiv Beneškega bienala
»Letošnji slogan bi lahko označili tudi za prekletstvo, vendar velja predvsem v smislu vabila, da si v obdobju konformizma in poenostavljenih razlag ogledamo trenutno stanje človeštva v vsej njegovi kompleksnosti.« Tako je predsednik Beneškega bienala Paolo Baratta pojasnil tokratni moto Želimo vam, da bi živeli v zanimivih časih (May You Live in Interesting Times), ki naj bi bil svojevrstno staro kitajsko voščilo.
Slogan je izbral kurator Ralph Rugoff, ki je priznal, da je njegov izvor nejasen in morda tudi izmišljen, saj izvira iz poročila britanskega diplomata Austena Chamberlaina, ki je na Kitajskem služboval v tridesetih letih preteklega stoletja. Vendar se po njegovem odlično prilega današnjemu času, ki je poln negotovosti, nepredvidljivih izzivov ter stvarnih in namišljenih groženj. Rugoff je opozoril, da danes digitalna distribucija lažnih novic ter tako imenovanih alternativnih dejstev povzroča erozijo relevantnega političnega sporazumevanja in zaupanja, zato je ponovno treba postaviti referenčne točke, umetnost pa lahko pri tem odigra pomembno vlogo.
Rugoff, direktor londonske galerije Hayward, ki spada med najbolj eminentne britanske razstavne institucije, je šele drugi Američan, ki je bil izbran za kuratorja Beneškega bienala. Res pa kuratorjev, ki niso bili Italijani, ni bilo veliko, v Benetkah so se za tujega kuratorja prvič odločili šele leta 1995, ko je bil izbor v rokah Francoza Jeana Claira. Letos mineva dvajset let od temeljite reorganizacije, ko je največji festival vizualnih umetnosti na svetu dobil drugačno podobo od do tedaj tradicionalnih prireditev, predvsem se je spremenila zasnova izoliranih nacionalnih paviljonov, ki so bili označeni za zastarele in elitistične.
Tudi tokrat je po številu udeleženih držav Beneški bienale rekorden, saj bo svoj izbor predstavilo 90 držav. Prvič bodo sodelovali tudi umetniki z Madagaskarja, Gane, Malezije in Pakistana, Dominikanska republika bo imela tokrat svoj razstavni paviljon, rekordno naj bilo tudi število obiskovalcev, pričakujejo jih vsaj 750.000. Tako kot do zdaj bo izbor del pisan, naj so to tehnike in zvrsti, generacije (najmlajši umetnik je star 26 let, najstarejši 76) ali obseg projektov, saj bomo lahko videli različne izpeljave, od minimalističnih intervencij do velikih spektakelskih zasnov. Med temi bo nedvomno zelo zanimiv velikopotezni projekt majhne Litve, saj bodo v paviljonu pripravili pravo pravcato plažo s peskom, senčniki in ležalniki ter seveda »kopalci«. Vendar to ne bo kratkočasna počitniška epizoda, protagonisti bodo izvedli opero Morje in sonce, v kateri bodo predstavili različne dileme, od ekoloških do osebnih in intimnih. K sodelovanju vabijo tudi obiskovalce, edini pogoj je, da boste v kopalkah na »plaži« bolj ali manj nepremično ležali vsaj tri ure.
Sicer bo ob nacionalnih selekcijah, ki so v pristojnosti posameznih držav, pomemben tudi izbor Ruggofa, ki se je odločil povabiti v Benetke 79 umetnikov. Med njimi tudi veterana Jimmieja Durhama, umetnika, performerja, esejista in pesnika s polstoletnim ustvarjalnim opusom na različnih umetnostnih področjih, ki bo tudi dobitnik zlatega leva za življenjsko delo. V obrazložitvi so zapisali, da Durhama odlikujejo pronicljivost, kritičnost pa tudi humor in blaga ironija, kar je v teh časih posebno dobrodošla oblika analize našega vsakdanjika na univerzalni in osebni ravni.
Slovenijo bo v Arzenalu tokrat uradno zastopal Marko Peljhan s projektom Here We Go Again ... System 317, na povabilo Evropskega kulturnega centra se bodo na skupinski razstavi Personal Structures v palači Mora iz Slovenije predstavili še slovenski umetnik kurdskih korenin Azad Karim ter Sanja Vatič in Daniela Danica Tepeš. Peljhan bo predstavil novo delo iz serije Resolucija. To je dvajsetletni cikel del, ki podaja fizične in praktično izvedljive rešitve za določene družbene probleme, s čimer se odziva na sodobno stanje sveta, ki zahteva ponovno odkrivanje prostora, kraja ali lokacije posameznika in utopičen odgovor na hitre spremembe razmer v življenjskem okolju.
V tem smislu je avtonomno plovilo SYSTEM 317 nekakšno »kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje«, v katerem Peljhan združuje vizijo, potencial in nemožnost dokončnega izhoda iz hitro propadajočih planetarnih razmer v postopku vzvratne konverzije. To metodologijo je prvič uporabil v seriji TRUST-SYSTEM, ki se je osredotočala na pretvorbo tehnologije vodenih izstrelkov, pozneje pa na brezpilotne sisteme za civilno protiizvidovanje. Projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabil tako, da bi razvil taktično sredstvo za svoja prizadevanja. Umetnik predlaga gradnjo protibojnega stroja za čas, ko se »globalni imperiji z neznansko neodgovornostjo in destruktivnim potencialom ponovno spopadajo«.
Beneški bienale se danes odpira za strokovno javnost in novinarje (ob 16. uri bo tudi odprtje slovenskega paviljona), od sobote, 11. maja, pa tudi za splošno javnost. Poleg krovnega festivala bodo v mestu dva ducata spremljevalnih programov ter brezštevilni manjši dogodki, festival pa se bo končal 24. novembra.
Slogan je izbral kurator Ralph Rugoff, ki je priznal, da je njegov izvor nejasen in morda tudi izmišljen, saj izvira iz poročila britanskega diplomata Austena Chamberlaina, ki je na Kitajskem služboval v tridesetih letih preteklega stoletja. Vendar se po njegovem odlično prilega današnjemu času, ki je poln negotovosti, nepredvidljivih izzivov ter stvarnih in namišljenih groženj. Rugoff je opozoril, da danes digitalna distribucija lažnih novic ter tako imenovanih alternativnih dejstev povzroča erozijo relevantnega političnega sporazumevanja in zaupanja, zato je ponovno treba postaviti referenčne točke, umetnost pa lahko pri tem odigra pomembno vlogo.
Rugoff, direktor londonske galerije Hayward, ki spada med najbolj eminentne britanske razstavne institucije, je šele drugi Američan, ki je bil izbran za kuratorja Beneškega bienala. Res pa kuratorjev, ki niso bili Italijani, ni bilo veliko, v Benetkah so se za tujega kuratorja prvič odločili šele leta 1995, ko je bil izbor v rokah Francoza Jeana Claira. Letos mineva dvajset let od temeljite reorganizacije, ko je največji festival vizualnih umetnosti na svetu dobil drugačno podobo od do tedaj tradicionalnih prireditev, predvsem se je spremenila zasnova izoliranih nacionalnih paviljonov, ki so bili označeni za zastarele in elitistične.
Na plaži
Tudi tokrat je po številu udeleženih držav Beneški bienale rekorden, saj bo svoj izbor predstavilo 90 držav. Prvič bodo sodelovali tudi umetniki z Madagaskarja, Gane, Malezije in Pakistana, Dominikanska republika bo imela tokrat svoj razstavni paviljon, rekordno naj bilo tudi število obiskovalcev, pričakujejo jih vsaj 750.000. Tako kot do zdaj bo izbor del pisan, naj so to tehnike in zvrsti, generacije (najmlajši umetnik je star 26 let, najstarejši 76) ali obseg projektov, saj bomo lahko videli različne izpeljave, od minimalističnih intervencij do velikih spektakelskih zasnov. Med temi bo nedvomno zelo zanimiv velikopotezni projekt majhne Litve, saj bodo v paviljonu pripravili pravo pravcato plažo s peskom, senčniki in ležalniki ter seveda »kopalci«. Vendar to ne bo kratkočasna počitniška epizoda, protagonisti bodo izvedli opero Morje in sonce, v kateri bodo predstavili različne dileme, od ekoloških do osebnih in intimnih. K sodelovanju vabijo tudi obiskovalce, edini pogoj je, da boste v kopalkah na »plaži« bolj ali manj nepremično ležali vsaj tri ure.Sicer bo ob nacionalnih selekcijah, ki so v pristojnosti posameznih držav, pomemben tudi izbor Ruggofa, ki se je odločil povabiti v Benetke 79 umetnikov. Med njimi tudi veterana Jimmieja Durhama, umetnika, performerja, esejista in pesnika s polstoletnim ustvarjalnim opusom na različnih umetnostnih področjih, ki bo tudi dobitnik zlatega leva za življenjsko delo. V obrazložitvi so zapisali, da Durhama odlikujejo pronicljivost, kritičnost pa tudi humor in blaga ironija, kar je v teh časih posebno dobrodošla oblika analize našega vsakdanjika na univerzalni in osebni ravni.
Gremo vsi skupaj
Slovenijo bo v Arzenalu tokrat uradno zastopal Marko Peljhan s projektom Here We Go Again ... System 317, na povabilo Evropskega kulturnega centra se bodo na skupinski razstavi Personal Structures v palači Mora iz Slovenije predstavili še slovenski umetnik kurdskih korenin Azad Karim ter Sanja Vatič in Daniela Danica Tepeš. Peljhan bo predstavil novo delo iz serije Resolucija. To je dvajsetletni cikel del, ki podaja fizične in praktično izvedljive rešitve za določene družbene probleme, s čimer se odziva na sodobno stanje sveta, ki zahteva ponovno odkrivanje prostora, kraja ali lokacije posameznika in utopičen odgovor na hitre spremembe razmer v življenjskem okolju.V tem smislu je avtonomno plovilo SYSTEM 317 nekakšno »kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje«, v katerem Peljhan združuje vizijo, potencial in nemožnost dokončnega izhoda iz hitro propadajočih planetarnih razmer v postopku vzvratne konverzije. To metodologijo je prvič uporabil v seriji TRUST-SYSTEM, ki se je osredotočala na pretvorbo tehnologije vodenih izstrelkov, pozneje pa na brezpilotne sisteme za civilno protiizvidovanje. Projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabil tako, da bi razvil taktično sredstvo za svoja prizadevanja. Umetnik predlaga gradnjo protibojnega stroja za čas, ko se »globalni imperiji z neznansko neodgovornostjo in destruktivnim potencialom ponovno spopadajo«.
Beneški bienale se danes odpira za strokovno javnost in novinarje (ob 16. uri bo tudi odprtje slovenskega paviljona), od sobote, 11. maja, pa tudi za splošno javnost. Poleg krovnega festivala bodo v mestu dva ducata spremljevalnih programov ter brezštevilni manjši dogodki, festival pa se bo končal 24. novembra.
