ZDSLU: Prodaja društvene zbirke za nakup stanovanja

Umetnine kupuješ, da si obogatiš življenje v lastnem stanovanju, v krovni Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov je situacija obratna. Umetnine bodo prodajali, da bi do stanovanja prišli.

Do še edine enote v hiši na ljubljanskem naslovu Komenskega 8, ki ni v njihovi lasti, čeprav je donator Fran Vesel leta 1943 tedanjemu društvu umetnikov zapustil celoten objekt.

Prodajno razstavo z naslovom Izbrano iz umetniške zbirke ZDSLU na Komenskega 8 v tamkajšnji galeriji odpirajo danes zvečer, v ponudbi bo kar 182 del, ki jih je sodni cenilec na področju umetnin Aleksander Bassin odbral v hišni umetniški zbirki.

Na prodaj bodo dela Franceta Goršeta, Ivana Čarga, Mihe Maleša in Nikolaja Omerse, ki so zaznamovali že slovensko predvojno umetnost, dela umetnikov, ki so sledili v povojnem modernizmu, denimo Zvesta Apollonia, Janeza Boljke, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca, Draga Hrvackega ali Zmaga Jeraja, in dela avtorjev, ki so zaznamovali umetnost od 80. let 20. stoletja dalje. Lojzeta Logarja, Štefana Galiča, Zdenka Huzjana, Iva Mršnika in mnogih, mnogih drugih.

Odkup podarjenega

Zakaj mora ZDSLU stanovanje v hiši, ki mu je bila donirana v celoti, odkupiti? Fran Vesel (1884–1944), nečak slikarja Ferda Vesela, sicer pa pomemben fotograf in kronist, prijatelj umetnikov iz časa moderne ter zbiralec, ki mu je uspelo sestaviti najobsežnejši zasebni arhiv slovenske kulturne zgodovine, je objekt v historicističnem slogu z vrtom slovenskim likovnikom zapustil v oporoki, zapisani leta 1943. A se je društvo vanjo vselilo šele leta 1972, ko so od smrti velikega donatorja minila že skoraj tri desetletja.

Kot pravi kustosinja Galerije ZDSLU Olga Butinar Čeh, je društvu zapustil tudi stanovanje na elitni Čopovi, ki pa so ga že v prejšnjem sistemu prodali in izkupiček namenili ureditvi dveh stanovanj za umetnike z ateljeji, ta pa dodelili slikarjem: danes pokojnima Janezu Berniku in Adriani Maraž ter Francetu Slani.

Nikolaj Omersa: Trg, 1974, olje. Foto: Arhiv ZDSLU

V letih po osamosvojitvi je sledila privatizacija po Jazbinškovem zakonu, pri čemer se je stanovanje Bernika in Maraževe po smrti obeh umetnikov vrnilo društvu – ZDSLU je njegove ključe od svojcev prevzelo pred letom, v času kulturnega praznika –, pri Slani pa je situacija drugačna, stanovanje na Komenskega 8 je v njegovi lasti.

To stanovanje je zdaj naprodaj, ZDSLU ima zanj predkupno pravico, cena pa je po besedah Butinar Čehove še na stopnji dogovorov in je v društvu ne delijo z javnostjo. Znan pa je znesek, ki ga potrebujejo za najem kredita, s katerim bi ga odkupili: 20 do 30 tisočakov, anuitete bi odplačevali z upravljanjem obeh stanovanj, z najemnino. V društvu bi sicer novopridobljeno stanovanje izkoristili za izmenjalne umetniške rezidence s tujimi likovnimi centri.

Vsaj 20 do 30 tisočakov zaslužka pričakujejo s ponudbo nekaj manj kot tretjine umetniške zbirke, ki v celoti šteje okoli 600 enot: 182 umetniških predmetov, ki jih je odbral Bassin. Kot sodni cenilec za področje umetnosti jim je postavil prodajne cene, seštevek teh pa seže do okoli 84.000 evrov. V ZDSLU sicer pri prodaji upajo tudi na priliv sredstev, potrebnih za obnovo celotne hiše.

Prodaja zbirke, ki ustvarja vtis javne?

Seveda smo vprašali, kako je prodaja sploh pravno mogoča. V ZDSLU odgovarjajo, da zato, ker so društvo in organizacija zasebnega prava. Zbirka ni spomeniško zaščitena, tudi nastajala ni načrtno, pač pa so umetnine vanjo prišle na več načinov. Nekaj že z Veselovo oporoko (njegova zapuščina je sicer obogatila tudi fonde drugih muzejskih ustanov ter Narodne in univerzitetne knjižnice), pogosto z donacijami umetnikov, kdaj tudi z odkupi na razstavah, kdaj pa se je preprosto zgodilo, da umetniki po njih del niso prevzeli in so jih prepustili društvu.

Na tokratnem prodajnem seznamu so celo dela, ki so jih umetniki donirali ob največji preizkušnji društva v novejši zgodovini: kot neprodana so ostala po prodaji podarjenih del, s katero so hoteli ublažiti posledice znanega bankrota leta 2002. ZDSLU, v katerem bodo prihodnje leto zabeležili 120. obletnico organiziranega življenja slovenskih likovnikov – prvo Slovensko umetniško društvo so ustanovili leta 1899 –, se je po besedah Butninar Čehove šele v zadnjem obdobju otreslo dolgoletnih rdečih številk in dolgov, ki so bili posledica bankrota.