Zgodovinski pregled bluesa

Postojna - Na Dunaju živeči nizozemski blues kitarist, pevec, orgličar in skladatelj Hans Theessink je zgolj ob kitari pripravil izvrsten večer, na katerem je občinstvo dobilo vpogled v eno najčistejših oblik bluesa, ko je izvajalec pred občinstvom le s kitaro in v tem primeru še z orglicami. Občasno je občinstvo nagovoril v srbščini, njegova žena Milica je srbskega porekla, kar je to še posebej toplo pozdravilo.

Učno uro zgodovine bluesa je začel s klasiko Key To The Highway, končal pa z legendarno Maybelline Chucka Berryja, ki je blues spremenil v rock'n'roll. V dodatku je nastop zapečatil s klasičnima bluesoma Statesboro Blues Blind Willieja McTella in z Midnight Special, ljudsko skladbo o zaporniškem življenju, ki jo je prvi populariziral Huddie William »Lead Belly« Ledbetter, in sicer s posnetkom, nastalim v zaporu Angola v ZDA. Lead Belly, vrhunski mojster dvanajststrunske kitare, je bil eden od Theessinkovih vzornikov, tako da je tudi sam izpilil svoje igranje na ta inštrument. Na dvanajststrunsko kitaro je zaigral Lead Bellyjevo večno skladbo o uporu proti malomeščanskosti Bourgeois Blues, kakor tudi Where Did You Sleep Last Night, ki jo Hans, kot pravi, zaradi Nirvanine izvedbe pogosteje igra.

Med številnimi pokloni mojstrom bluesa z izvajanjem njihovih pesmi ali s posvetitvijo pesmi je Hans Theessink posebej poudaril, da ga je za blues navdušil Big Bill Broonzy, prvi blues glasbenik, ki je bil superzvezda in je z glasbo zelo obogatel. Ker so blues skladbe večinoma ljudske pesmi (ali pa temeljijo na njih), je v njihovi interpretaciji vedno dovolj prostora za občinstvo. Hans Theessink je občinstvo tako zanimiral, da je prispevalo harmonije za številne pesmi.

Seveda ni šlo brez klasične faustovske blues teme, ko glasbenik na jugu ZDA opolnoči na križišču hudiču proda dušo za virtuoznost na inštrumentu, kar je Theessink zapel v pesmi Johnny And The Devil. S tem je igranje bluesa demontiral na akustično kitaro, dvanajststrunsko kitaro in dobro slide tehniko igranja. Poleg tega je ponudil tako pesmi iz zakladnice bluesa kakor tudi svoje pristno pojmovanje bluesa, kolikor je to za Nizozemca, ki živi na Dunaju, sploh mogoče. Hans Theessink je pogosto sodeloval z ameriškimi in drugimi blues izvajalci ter v štiridesetletni karieri postal ikona evropskega bluesa.

Čeprav je bilo pričakovati, da njegov nastop ne bo tako zanimiv, ker ni imel spremljevalne skupine, je bilo ravno obratno – mojster in zabavljač je s hkratnim preigravanjem bas linij, z drgnjenjem akordov in s soliranjem sam ustvaril toliko hrupa, da koncert še zdaleč ni bil dolgočasen. Več kot prisrčen koncertni večer si zasluži pohvalo.

Hans Theessink: Maybelline