Puščavci in občina skupaj nad GM Kuselj

Namesto lesnopredelovalnega centra so krajani dobili kupe odpadkov, ki obremenjujejo okolje.
Objavljeno
06. februar 2018 21.31
Posodobljeno
13. april 2018 20.08
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek

Šentrupert, Puščava – Ker družba Kuselj na območju nekdanje vojašnice na Puščavi zbira in predeluje odpadke, kar je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ki je bilo izdano pred štirimi leti za gradnjo lesnopredelovalnega centra, so okoliški prebivalci na nogah. Na njihovo stran je stopila tudi občina Šentrupert.

Prebivalci Gorenjih Jesenic in Puščave protestirajo, ker družba GM Kuselj na zemljišču zbira lesne odpadke, iz kupov drobljenega lesa se kadi, v zraku so delci prahu, širi se smrad. Skladno z gradbenim dovoljenjem, obljubami občine in napovedmi investitorja bi moral na zemljišču nastati lesnopredelovalni center s skladiščem lesa, sušilnico, žago in peletarno, a je območje postalo veliko odlagališče za različne lesne odpadke. Družba ne zemljišču ne izvaja ekološko sprejemljive dejavnosti, se strinjajo okoliški prebivalci, ki imajo že vsega dovolj. Predstavnica civilne iniciative proti onesnaževanju Mirnske doline Ana Vene je povedala, da so zbrali že več kot 150 podpisov in da s peticijo zahtevajo, da odgovorni preprečijo dejavnost, ki ogroža zdravje ljudi in povzroča splošno nevarnost, saj je na zemljišču lani že tudi zagorelo.

Občina upa na sodno zmago

Ministrstvo za obrambo je leta 2012 na šentrupertsko občino preneslo zemljišče, lokalna skupnost pa je v korist podjetja Ahouse z večinskim lastništvom Anice Kuselj ustanovila stavbno pravico za gradnjo obrata. Podjetje je pridobilo gradbeno dovoljenje, trebanjska upravna enota pa je lani izdala odločbo, s katero ga je prenesla na podjetje GM Kuselj. Občinsko vodstvo je prepričano, da ne Ahouse ne GM Kuselj nista nameravala zgraditi lesnopredelovalnega obrata, zato so proti obema družbama vložili tožbo. Z njo zahtevajo prenehanje stavbne pravice ter opravljanja dejavnosti zbiranja in predelave odpadkov. »Soglasje za prenos stavbne pravice na drugo podjetje je Kuselj imel, vendar je tudi novi lastnik stavbne pravice zavezan, da zgradi kompleks, ki je vpisan v zemljiško knjigo, skladno z gradbenim dovoljenjem,« je za Delo povedal župan Rupert Gole, ki je prepričan, da bo razsodba občini v prid. Nato nameravajo poiskati drugega investitorja, ki bo projekt izpeljal skladno z gradbenim dovoljenjem.

V tujini brez telefona

Poleg ogorčenih prebivalcev sedanji dejavnosti nasprotuje tudi ministrstvo za pravosodje oziroma Zavod za prestajanje kazni zapora Dobu, ki ima v neposredni bližini odlagališča odprt zaporniški oddelek. Direktor Bojan Majcen je v pismu, naslovljenem na šentrupertsko občino, izrazil dvom, da je projekt lesnopredelovalnega centra skladen z okoljevarstvenimi standardi. Od občine pričakuje, da podjetju odvzame pravico do koriščenja zemljišča, »saj vse skupaj spominja na deponijo in vse manj na urejen predelovalni center«.

Prokurist podjetja GM Kuselj Franci Kuselj za Delo ni bil dosegljiv, saj da je v tujini in s sabo ni vzel prenosnega telefona, je dejal uslužbenec v podjetju. Na Agenciji RS za okolje je Nataša Bratina iz Sektorja za ravnanje z odpadki za Delo povedala, da je podjetje vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo lesnih odpadkov (s sekalnikom lesa) vložilo konec avgusta lani in da dovoljenje še ni izdano, ker je bil postopek prekinjen, dokler ne odločijo o tem, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pojasnila je, da imajo pravico biti stranka v postopku tudi okoliški prebivalci, ki izkažejo pravni interes, in da ima podjetje okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na premični napravi za območja gradbišč. Z inšpektorata za okolje in naravo pa so sporočili, da so opravili terenski ogled in da inšpekcijski postopek še ni končan.