Za takso se lahko obrišejo pod nosom

V občini Šentjernej poleg nadomestila zahtevajo še polovico okoljske takse. MOP: Čistilna naprava ni del deponijskega telesa.
Objavljeno
26. februar 2018 19.14
Posodobljeno
13. april 2018 20.06
Albin Kregar
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek

Šentjernej, Novo mesto – V občini Šentjernej so prepričani, da jim zaradi degredacije okolja na deponiji Leskovec pripada polovico okoljske takse. Podjetje Cerod jo že vse od leta 2013 odvaja v proračun novomeške občine, na območju katere je odlagališče, čistilna naprava pa je zgrajena v občini Šentjernej.

Ker se občini doslej nista mogli dogovoriti o razdelitvi denarja od okoljske takse, je šentjernejska vložila tožbo zoper Cerod. V novomeški občini so prepričani, da dajatev prejemajo skladno z uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in da jim jo podjetje Cerod kot zavezanec plačuje skladno z navodili. Deponija je v celoti na območju novomeške občine (KS Brusnice), zato jim po njihovem pripada tudi okoljska dajatev v celoti. Od sredine leta 2013 do konca lanskega leta se je iz tega naslova v občinski proračun nateklo 1,37 milijona evrov.

Toda v Šentjerneju so prepričani v svoj prav in čakajo na sodni razplet. Župan Radko Luzar je za Delo povedal, da so tožbo vložili, da bi se izognili morebitnim očitkom, da niso izkoristili vseh pravnih sredstev in s tem oškodovali občinski proračun. Luzar pravi, da so takso do junija 2013 prejemale vse občine, lastnice Ceroda, po tem pa le še občine, ki imajo na svojem ozemlju odlagališče.

Ministrstvo daje prav Novemeščanom

Luzar je prepričan, da je del deponije tudi čistilna naprava, ki nesporno stoji na območju šentjernejske občine. Odlagališče in čistilna naprava sta po njegovem enovit sistem, saj deponija brez čistilne naprave ne more in ne sme obratovati. »Zato se mora denar pravično porazdeliti med dve občini, na teritoriju katerih odlagališče obratuje,« je povedal Luzar. V podjetju Cerod, kjer zbirajo ekološko takso in jo odvajajo v novomeški proračun, so prepričani, da ne delajo ničesar narobe. Opozorili so na sporazum občin iz leta 1999 o plačilu nadomestila za razvrednotenje in nevarnost za okolje, po katerem je občina Šentjernej lani prejela dobrih 25.000 evrov in bo prav toliko nadomestila prejela tudi letos. »Občina Šentjernej ne more dobiti več, kot ji pripada oziroma ne more dobiti dvojnega plačila za isto stvar; denar po sporazumu in še okoljsko takso povrhu,« je prepričan direktor Ceroda Albin Kregar. Stališču novomeške občine so pritrdili tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Uredba o okoljski dajatvi določa, da je taksa prihodek proračuna občine, na območju katere upravljavec odlagališča odlaga odpadke v telo odlagališča. Vanj pa ne spada sistem za čiščenje vod, torej čistilna naprava, so prepričani na direktoratu za okolje, zato občina Šentjernej ni upravičena do okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču Leskovec.