Če se po jutru dan pozna, bodo padali rekordi
Na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori se turistični delavci lahko pohvalijo z več nočitvami kot lani.
Odpri galerijo
Na začetku leta je vrata odprl prenovljeni Resort Jasna z luksuznimi apartmaji in alpsko plažo s sodobno kavarno. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Kranj – Če bo šlo tako naprej, se bodo v gorenjskih turističnih občinah konec koledarskega leta spet veselili rekordnih številk. Prva polovica leta je bila na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori še uspešnejša od lanske, nič drugače ne kaže z zasedenostjo nastanitev v ključnih poletnih mesecih, julija in avgusta.
V Bohinju so junija doživeli pravi turistični bum in zabeležili debelih 30 odstotkov več nočitev kot v istem obdobju lani. Kar 85.607 jih je bilo, kar je več kot v prvih treh mesecih leta skupaj. »Zelo nas veseli zasedenost zunaj glavne sezone – maja, septembra, oktobra. Še bolj pa nas veseli, da so bili naši ukrepi za umik pločevine čim dlje od jezerske obale dobro sprejeti. Predvsem enodnevne turiste spodbujamo, da več uporabljajo javne prevoze, da parkirajo zunaj jezerske sklede, da se radi usedejo na avtobus, saj je s tem tudi njihovo doživetje boljše,« zadovoljno ugotavlja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in kot primer dobre prakse navede nedavno sobotno celodnevno promocijsko zaporo ceste v Ukanc: »To je bil izjemen dan, zame eden najlepših letos. Ljudje so se pozitivno odzvali, zato bomo v tej smeri nadaljevali.«
Zadovoljni smo, ker so ljudje večinoma lepo sprejeli ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja in ker razumejo, zakaj odmikamo promet od jezerske sklede. Nič tragičnega ne bo, če bomo »žrtvovali« kakšno nočitev na račun tega, da bodo predvsem prebivalci ter obiskovalci in turisti, lahko kakovostno doživeli to območje. Poskušamo biti čim bolj agilni pri razlagah, da se v visokogorskih jezerih ni dovoljeno kopati, ker se tako uničuje ekosistem, ali da je treba spoštovati pravila pri kampiranju: če je kamp poln, je poln. Podobno kot pri letalu: že en potnik preveč pomeni nevarnost za vse.
Med bohinjskimi gosti še vedno – skoraj tretjinsko – prevladujejo Slovenci, Nemcev je 12 odstotkov, sledijo Britanci, Madžari, Čehi, Hrvati in Nizozemci. Edini dejavnik, ki si ga v občini želijo popraviti, je dolžina bivanja, ki se je v primerjavi z lanskim letom skrčila. »Ena večjih letošnjih novosti je odprtje popolnoma prenovljenih apartmajev Triglav v Stari Fužini z novo restavracijo in 27 apartmaji oziroma skupaj 80 ležišči. Obenem smo v zadnjih dveh letih dobili tudi več kot sto novih ležišč v zasebnih nastanitvah – lani okoli 300 in nekaj dodatnih tudi letos,« dodaja Katarina Košnik z Občine Bohinj.
Na Bledu so predlani prvič do zdaj vknjižili več kot milijon nočitev, lani so magično mejo presegli že oktobra, letos jo utegnejo še prej, če se bo trend prvih šestih mesecev – petodstotna rast – nadaljeval. Samo junija se je število nočitev zvišalo za osem odstotkov, med gosti pa je že tradicionalno največ Britancev, Nemcev, Italijanov in Američanov, Slovenci zasedajo sedmo mesto. Sliši se skoraj neverjetno, toda letos so Bled že obiskali turisti iz kar 169 držav, celo iz Svazija, Nauruja, Butana in Fidžija.
Letos opažamo nadpovprečno rast domačih gostov, vendar je vprašanje, ali bi kaj dosegli, tudi če bi želeli usmerjati statistiko, kajti Bled velja za »must see« destinacijo, brez katere ni izleta po Sloveniji, in se že zato verjetno znajde na itinerarju slehernega popotnika. Bolj kot po narodnosti goste ločujemo po odnosu do okolja: rajši imamo gosta, ki spoštuje in pozna naše okolje, ki z nami deli podobne vrednote. Naša največja težava je promet skozi Bled. Želimo si, da bi bila južna razbremenilna cesta čim prej narejena, da bi lahko začeli še resneje regulirati turistične tokove. Že zdaj turiste usmerjamo iz Bleda, na druge znamenitosti, dobro sodelujemo z Radovljico, Bohinjem, Žirovnico.
»Lahko se gremo turizem, saj je dejstvo, da je Bled tako lep kraj, naravna danost. Na nas pa je, da to le še obogatimo s storitvami: gastronomijo, dogodki, aktivnostmi,« se zaveda direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj in doda: »Naš cilj je trajnostni turizem, poudarek je kakovost, ne količina, zato v Turizmu Bled organiziramo tudi izobraževanja na temo kakovosti.« Ali neprijetne informacije, denimo tista o zahtevanem skorajšnjem rušenju pristana za pletne na Mlinem, kaj vplivajo na odziv turistov? »Niti najmanj. To je pač logistika v ozadju, ki jo moramo rešiti. Turisti opazijo nov, primernejši pristan, kaj je za tem, jih ne zanima,« dodaja Rogelj.
V Kranjski Gori obisk prav tako raste, tudi zaradi novosti v nastanitveni ponudbi: »Ob slikovitem jezeru ob cesti na Vršič je v sklopu projekta 'Jasna – alpska plaža' na začetku letošnjega leta vrata odprl prenovljeni Resort Jasna z luksuznimi apartmaji in alpsko plažo s sodobno kavarno. Nove počitniške enote so odprle tudi Slovenske železnice, a so namenjene predvsem letovanju zaposlenih v skupini in njihovim upokojencem,« razloži Saša Kalan iz Turizma Kranjska Gora. Med gosti prevladujejo Nemci, Britanci, Italijani, Korejci, Čehi, Francozi in Belgijci, v primerjavi z lani pa so največjo rast imeli februarja (za osem odstotkov), ko je bilo domačih gostov več kot tujih, in maja (sedem odstotkov).
Edini statistični dejavnik, ki si ga v Bohinju želijo popraviti, je dolžina bivanja, ki se je v primerjavi z lanskim letom skrčila. FOTO: Jure Eržen/Delo
V Bohinju so junija doživeli pravi turistični bum in zabeležili debelih 30 odstotkov več nočitev kot v istem obdobju lani. Kar 85.607 jih je bilo, kar je več kot v prvih treh mesecih leta skupaj. »Zelo nas veseli zasedenost zunaj glavne sezone – maja, septembra, oktobra. Še bolj pa nas veseli, da so bili naši ukrepi za umik pločevine čim dlje od jezerske obale dobro sprejeti. Predvsem enodnevne turiste spodbujamo, da več uporabljajo javne prevoze, da parkirajo zunaj jezerske sklede, da se radi usedejo na avtobus, saj je s tem tudi njihovo doživetje boljše,« zadovoljno ugotavlja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in kot primer dobre prakse navede nedavno sobotno celodnevno promocijsko zaporo ceste v Ukanc: »To je bil izjemen dan, zame eden najlepših letos. Ljudje so se pozitivno odzvali, zato bomo v tej smeri nadaljevali.«
Klemen Langus, Turizem Bohinj
Zadovoljni smo, ker so ljudje večinoma lepo sprejeli ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja in ker razumejo, zakaj odmikamo promet od jezerske sklede. Nič tragičnega ne bo, če bomo »žrtvovali« kakšno nočitev na račun tega, da bodo predvsem prebivalci ter obiskovalci in turisti, lahko kakovostno doživeli to območje. Poskušamo biti čim bolj agilni pri razlagah, da se v visokogorskih jezerih ni dovoljeno kopati, ker se tako uničuje ekosistem, ali da je treba spoštovati pravila pri kampiranju: če je kamp poln, je poln. Podobno kot pri letalu: že en potnik preveč pomeni nevarnost za vse.
Med bohinjskimi gosti še vedno – skoraj tretjinsko – prevladujejo Slovenci, Nemcev je 12 odstotkov, sledijo Britanci, Madžari, Čehi, Hrvati in Nizozemci. Edini dejavnik, ki si ga v občini želijo popraviti, je dolžina bivanja, ki se je v primerjavi z lanskim letom skrčila. »Ena večjih letošnjih novosti je odprtje popolnoma prenovljenih apartmajev Triglav v Stari Fužini z novo restavracijo in 27 apartmaji oziroma skupaj 80 ležišči. Obenem smo v zadnjih dveh letih dobili tudi več kot sto novih ležišč v zasebnih nastanitvah – lani okoli 300 in nekaj dodatnih tudi letos,« dodaja Katarina Košnik z Občine Bohinj.
Nočitve na zgornjem Gorenjskem. FOTO: Delova infografika
Gostje iz kar 169 držav
Na Bledu so predlani prvič do zdaj vknjižili več kot milijon nočitev, lani so magično mejo presegli že oktobra, letos jo utegnejo še prej, če se bo trend prvih šestih mesecev – petodstotna rast – nadaljeval. Samo junija se je število nočitev zvišalo za osem odstotkov, med gosti pa je že tradicionalno največ Britancev, Nemcev, Italijanov in Američanov, Slovenci zasedajo sedmo mesto. Sliši se skoraj neverjetno, toda letos so Bled že obiskali turisti iz kar 169 držav, celo iz Svazija, Nauruja, Butana in Fidžija.
Tomaž Rogelj, Turizem Bled
Letos opažamo nadpovprečno rast domačih gostov, vendar je vprašanje, ali bi kaj dosegli, tudi če bi želeli usmerjati statistiko, kajti Bled velja za »must see« destinacijo, brez katere ni izleta po Sloveniji, in se že zato verjetno znajde na itinerarju slehernega popotnika. Bolj kot po narodnosti goste ločujemo po odnosu do okolja: rajši imamo gosta, ki spoštuje in pozna naše okolje, ki z nami deli podobne vrednote. Naša največja težava je promet skozi Bled. Želimo si, da bi bila južna razbremenilna cesta čim prej narejena, da bi lahko začeli še resneje regulirati turistične tokove. Že zdaj turiste usmerjamo iz Bleda, na druge znamenitosti, dobro sodelujemo z Radovljico, Bohinjem, Žirovnico.
»Lahko se gremo turizem, saj je dejstvo, da je Bled tako lep kraj, naravna danost. Na nas pa je, da to le še obogatimo s storitvami: gastronomijo, dogodki, aktivnostmi,« se zaveda direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj in doda: »Naš cilj je trajnostni turizem, poudarek je kakovost, ne količina, zato v Turizmu Bled organiziramo tudi izobraževanja na temo kakovosti.« Ali neprijetne informacije, denimo tista o zahtevanem skorajšnjem rušenju pristana za pletne na Mlinem, kaj vplivajo na odziv turistov? »Niti najmanj. To je pač logistika v ozadju, ki jo moramo rešiti. Turisti opazijo nov, primernejši pristan, kaj je za tem, jih ne zanima,« dodaja Rogelj.
Turistov na Bledu občinske težave s pristanom za pletne ne zanimajo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Prenovljena Jasna vabi
V Kranjski Gori obisk prav tako raste, tudi zaradi novosti v nastanitveni ponudbi: »Ob slikovitem jezeru ob cesti na Vršič je v sklopu projekta 'Jasna – alpska plaža' na začetku letošnjega leta vrata odprl prenovljeni Resort Jasna z luksuznimi apartmaji in alpsko plažo s sodobno kavarno. Nove počitniške enote so odprle tudi Slovenske železnice, a so namenjene predvsem letovanju zaposlenih v skupini in njihovim upokojencem,« razloži Saša Kalan iz Turizma Kranjska Gora. Med gosti prevladujejo Nemci, Britanci, Italijani, Korejci, Čehi, Francozi in Belgijci, v primerjavi z lani pa so največjo rast imeli februarja (za osem odstotkov), ko je bilo domačih gostov več kot tujih, in maja (sedem odstotkov).
