Dvor mirne narave in »50-letne zvestobe«

Po nekaj letih so po jezeru Črnava znova zapluli trije leseni čolni. V Preddvoru želijo oživiti tudi poročni turizem.

Objavljeno
12. junij 2019 07.00
Posodobljeno
12. junij 2019 07.00
Črnava je že od nekdaj priljubljena izletniška točka Kranjčanov in Gorenjcev nasploh. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Le streljaj od kranjskega mestnega vrveža, sredi čudovite narave v objemu vršacev z očakom Storžičem na čelu, se življenje umiri. Kjer reka Kokra izstopi iz soteske, tam obdan s štirimi gradovi leži Preddvor, ki mu domačini ponosno rečejo Dvor mirne narave. Letos turistom ponuja še kanček več, po priljubljenem jezeru Črnava namreč spet plujejo trije leseni čolniči.

Črnava je že od nekdaj priljubljena izletniška točka Kranjčanov in Gorenjcev nasploh, pa čeprav v občini Preddvor ne spodbujajo množičnega turizma, temveč s turisti delujejo bolj usmerjeno. Prihodnji četrtek bo minilo natanko šest desetletij od slovesnega odprtja umetno »zgrajenega« akumulacijskega jezera, s katerim so imeli sprva smele načrte, med drugim tudi o okoliških naseljih za kampiranje. Skozi desetletja so se na jezero, ki je v državni lasti, obala pa delno v zasebni in delno v občinski, lepile tudi številne težave, v zadnjem obdobju so bili željni čolnarjenja prikrajšani za tovrstne užitke. Sredi maja pa so po jezerski gladini ponovno zapluli trije novi v Bohinju izdelani leseni čolni, uradno splavitev je pospremil dobro obiskan slavnostno-dobrodelni dogodek z bogatim kulturnim programom.

image
Po jezeru spet plujejo trije leseni čolni. FOTO: Tomi Lombar/Delo


Pobudo za postavitev pontonskega pomola in nabavo čolnov je dal Zavod za turizem (ZT) Preddvor, ki je ves projekt tudi izpeljal. Ernesta Koprivc, ki je njegova predsednica dve leti, se spominja: »Kot vem, so se čolni z jezera umaknili, ker občina ni imela sprejetega plovbnega režima, ki je pogoj za tovrstne aktivnosti. Očitno v minulih letih turizem ni bil panoga, v katero bi se vlagalo. Z novim županom Rokom Roblekom smo to uredili in potrdili plovbni režim. Druga težava je, da je jezero Črnava pod upravljanjem direkcije za vode, trenutno pa se ravno dogovarjamo, da bi upravljanje prešlo na občino.« Čeprav so se na lokalni ravni že v prejšnjih letih trudili urejati jezersko problematiko, so stvar šele letos pripeljali tako daleč, da so čolni spet na jezeru, ki pa ni vneseno v register kopalnih voda, zato bo kopanje še naprej na lastno odgovornost. »Prijavili smo se na projekt LAS Gorenjska košarica, in če bo projekt (verjetno) še ta mesec potrjen, bomo začeli urejati vzhodno obalo jezera z igrali, gostinsko ponudbo, urejenim obrežjem ...« poudarja Koprivčeva.


Največ Nemcev, Hrvatov, Italijanov, Nizozemcev


Jezero je s čudovito kuliso gora v ozadju že tako glavna turistična atrakcija in največkrat fotografirana preddvorska zanimivost, ki že dolga leta privablja domače in tuje obiskovalce, največ iz Nemčije, Hrvaške, Italije in Nizozemske. »Prepričani smo, da bo, če bo jezero urejeno in bomo imeli kakovostno ponudbo, s tem pridobila tudi celotna destinacija,« se zaveda sogovornica in dodaja, da se je v prvih (dobrih) dveh tednih po splavitvi čolnov z njimi po jezeru prepeljalo precej več kot dvesto ljudi. V tem času je bilo veslanje tudi brezplačno kot promocija nove pridobitve, sicer pa cena za uro najema znaša devet evrov, za pol ure pa šest. V čoln gredo največ štiri osebe. Jezero Črnava je sicer dolgo 250 metrov, široko več kot 100 metrov, v južnem delu njegova globina presega šest metrov, severni del pa je plitev. Črnava ima, tudi zaradi vodnih rastlin, tudi v poletni vročini in ob povečanem številu obiskovalcev presenetljivo bistro in čisto vodo, je o njej zapisano v Podvodnem atlasu Slovenije.

image
Jesenov drevored je zelo priljubljen med mladoporočenci, ki jim je, po stari ljudski šegi, zajamčena 50-letna zvestoba, če se sprehodijo skozenj. FOTO: Tomi Lombar/Delo


Seveda pa Črnava ni edina znamenitost Preddvora. V neposredni bližini jezera je jesenov drevored, zelo priljubljen med mladoporočenci, ki jim je, po stari ljudski šegi, zajamčena 50-letna zvestoba, če se sprehodijo skozenj. Zakaj je drevored postal poročni, pa pojasnjuje dobro znana pripovedka: »Nekoč je na gradu Hrib služboval vrtnar, ki se je zaljubil v grajsko gospodično. Zaradi stanovske razlike je ta ljubezen veljala za prepovedano, zato jima je preostalo le skrivno sestajanje pred gradom v drevoredu. Ker so imela le drevesa razumevanje za njuno ljubezen, so prepletla svoje veje tako, da sta ostala skrita očem. Ko je grajska gospa začutila moč njune ljubezni, je dovolila poroko. Zakon je bil srečen in je trajal 50 let, dokler ona ni umrla. Zato danes drevored jamči mladoporočencem 50 let zvestobe.« Poročni turizem v Preddvoru je svoje čase konkuriral celo blejskemu. »Nato so se lastniki gradu Hrib menjavali, grad se ni obnavljal in pred nekaj leti smo že bili na tem, da porok tu ne bo več. Z novimi najemniki, ki so prepoznali vrednost zgodovine poročnega turizma, je ta spet stekel, tako da se število porok ob jezeru počasi znova veča. V Preddvoru pa se poleg gradu Hrib lahko poročite tudi Pr' Bizjak na Zgornji Beli, tam se ukvarjajo z gostinstvom in glampingom in nudijo tudi odlično poročno storitev,« zatrjuje Ernesta Koprivc.


Med izzivi so tudi gradovi


Preddvor je priljubljena začetna točka številnih pohodnikov, ki se predvsem ob koncih tedna zelo množično podajajo na Sv. Jakoba, Hudičev boršt in na Storžič. Skozi kraj pelje tudi urejena kolesarska pot iz Kranja (Pot pod Storžičem), TIC omogoča izposojo električnih koles, dogovarjajo pa se še za ureditev gorskokolesarskih prog. »Lahko se podate na vodeni ogled po destinaciji (gradovi, cerkve, spominska soba Josipine Turnograjske), ponujamo pa tudi številne tradicionalne dogodke: Kmečki praznik pod Storžičem v Bašlju, mednarodni glasbeni festival Free Forms, edini tovrstni v Sloveniji, decembrski gRajski Preddvor, Pohodniški festival v sklopu Združenja Kamniško-Savinjske Alpe, evropske turnirje v odbojki na mivki in kulinarično prireditev Okusi čemaž v Preddvoru, na kateri lokalni gostinci ves teden ponujajo različne jedi iz čemaža, obiskovalci pa lahko obiščejo tudi čemaževo kuhinjo na prostem in delavnice na terenu,« našteje Koprivčeva.

image
Jezero je s čudovito kuliso gora v ozadju glavna turistična atrakcija in največkrat fotografirana preddvorska zanimivost. FOTO: Tomi Lombar/Delo


Med občinskimi izzivi na področju turizma sogovornica posebej omeni gradove, vse štiri je mogoče obhoditi peš. »V gradu Turn je sicer Dom starejših občanov, a težijo k temu, da bi se odprli navzven. V gradu je tudi spominska soba Josipine Turnograjske, v kateri opravljamo redne vodene oglede. V gradu Hrib je poročna dvorana, grad Dvor v središču Preddvora pa sameva in čaka na boljše čase. Občina zanj pospešeno išče rešitve in je pridobila kar nekaj ponudb za oživitev tega lepotca.« Začeli so graditi tudi privlačno turistično ponudbo, ki je doslej niso imeli, med drugim bodo ravno ta konec tedna na mednarodnem festivalu Free Forms prvič dali na trg Zvočno razglednico Preddvora, ki je zastavljena tako, da lahko vsak obiskovalec dobi mikrofon in se nato z domačim glasbenikom Boštjanom Perovškom poda v naravo, cerkev, čebelnjak, hlev ... ter snema zvoke. Na koncu si zvoke presname in jih zmeša po lastni želji. »Želeli smo malce drugačen pristop spoznavanja naše kulturne in naravne dediščine, obiskovalci pa domov odnesejo unikaten spominek.«