Na Bledu odločeni: rušenja pristana za pletne ne bo!

Občina se je 160.000-evrske investicije lotila brez gradbenega dovoljenja, dobiti ga bo poskušala naknadno.
Fotografija: Pletnarji do otoka in nazaj prepeljejo nekaj 10.000 obiskovalcev na leto. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Pletnarji do otoka in nazaj prepeljejo nekaj 10.000 obiskovalcev na leto. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Bled – Občina Bled bo storila vse, da rušenja pristana za pletne, ki ga zahteva gradbena inšpektorica inšpektorata RS za okolje in prostor, ne bo. »Rušenje bi bilo sramota ne le za Bled, temveč za vso Slovenijo,« se zaklinja župan Janez Fajfar in kot rešitev vidi naknadno pridobitev gradbenega dovoljenja za že dokončano investicijo, vredno 160.000 evrov.

Začetki vožnje s pletno na Blejski otok segajo po nekaterih zgodovinskih virih celo v 12. stoletje, uradno pa v leto 1590, a vse do februarja lani, ko je na Mlinem – po spletu nesrečnih okoliščin – potonila pletna z južnokorejskimi turisti, ki so jo k sreči odnesli brez prask, nezgod ni bilo. »Lani bi se lahko končalo tudi povsem drugače, dogodek je bil resen opomin, da je treba povečati varnost,« je pojasnil Fajfar.

Februarja lani je prišlo do prve nesreče s pletno na Bledu. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Februarja lani je prišlo do prve nesreče s pletno na Bledu. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Glavna pridobitev pred kratkim obnovljenega pristana za pletne na Mlinem je prenovljen lesen pomol, ki omogoča varnejše pristajanje in privez enajstih pleten ter boljše razmere za vstop in izstop potnikov. Del, ki so bila izvedena kot investicijsko vzdrževanje v javno korist, so se lotili zaradi dotrajanosti ureditve – pristan je bil nevaren in neprimeren, obala neurejena, na leto pa pletnarji do otoka in nazaj prepeljejo nekaj 10.000 obiskovalcev, opozarja prvi mož čolnarskega združenja Pletna Bled Gregor Pazlar.


Gradbeno dovoljenje, da ali ne?


Kje se je torej zataknilo? Gradbena inšpektorica se je odzvala na prijavo in občini Bled naložila rušenje novozgrajenega objekta na lastne stroške do 15. avgusta, češ da je gradnja potekala brez gradbenega dovoljenja, potrebnega za novogradnjo ali rekonstrukcijo. Župan odgovarja, da je šlo zgolj za prenovo pristana, ki zato gradbenega dovoljenja ne potrebuje. Na inšpektoratu so odločni, da rekonstrukcije pomola zaradi velikega obsega izvedenih del ni mogoče šteti med izjeme, ki dovoljenja ne potrebujejo, na njihovo odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, ki pa izvršitve ne zadrži.



Gradbena inšpektorica trdi, da je bil pristan za pletne, ki je na tem mestu že stal, odstranjen skupaj s temelji in piloti, nato pa so na istem – le da razširjenem – območju zgradili novega. Občina pa ... »Dobili smo vsa druga potrebna soglasja, od zavoda za varstvo kulturne dediščine do arheologov, toda inšpekcijska odločba je na mizi in zahteva ukrepanje. Storili bomo vse, da rušitve ne bo, zato smo že zaprosili za odlog izvršbe in bomo v tem času poskušali pridobiti gradbeno dovoljenje za nazaj,« poudarja Fajfar. Občina je investicijo financirala iz dajatev pletnarjev, namenjenih urejanju jezerske obale.

Komentarji: