Nekateri obiskovalci gorenjskega bisera težko sprejeli prepovedi glede ležanja na travi

S poletjem se na Bledu zaključuje projekt, v okviru katerega domačini goste seznanjajo s primernim vedenjem in jim pomagajo z informacijami.
Objavljeno
08. september 2018 09.52
Posodobljeno
08. september 2018 10.06
V roku zgolj dveh tednov je izginilo kar 20 tabel o prepovedih, ki jih je postavila Infrastruktura Bled, in marsikatero so kasneje našli v jezeru. FOTO: Matej Mejovšek
STA
STA
S poletjem se na Bledu zaključuje pilotni projekt Vprašaj me, tu sem doma oziroma Ask me I'm local, v okviru katerega domačini goste seznanjajo s primernim vedenjem in jim pomagajo z informacijami. Zaradi dobrih izkušenj so projekt podaljšali do 15. septembra, prihodnje leto pa ga nameravajo še okrepiti.

Turizem Bled in Turistično društvo Bled sta pred letošnjim poletjem povabila domačine k sodelovanju pri novem projektu Vprašaj me, tu sem doma. Na izobraževanje je prišlo več kot 20 ljudi, na koncu pa jih je delalo deset. Njihova naloga je bila na vrhuncu sezone turistom nuditi različne informacije, jih usmerjali in seznanjali s tem, kaj je na Bledu dovoljeno in sprejemljivo.

Informatorji so obiskovalcem nudili različne informacije o kraju, velikokrat pa so jih morali tudi prositi, naj spoštujejo blejsko okolje, naj ne posedajo na zelenicah in naj se ne kopajo izven urejenih kopališč. Zaradi izjemno dobrih izkušenj so se na Turizmu Bled odločili, da projekt, ki je bil načrtovan le v juliju in avgustu, podaljšajo do sredine septembra.

Kot je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, so s projektom, katerega namen je bil, da bi se na Bledu bolje počutili tako gostje kot domačini, zelo zadovoljni. »Večina ljudi sprejme pojasnila o pravilih obnašanja v kraju,« je povzel Rogelj in posebej izpostavil pomen medosebnega stika.

image
Posamezni gostje sicer strogih pravil o prepovedi posedanja in poležavanja na travi, ki je v marsikaterem mestu po svetu dovoljeno, vseeno niso najlepše sprejeli. FOTO: Uroš Hočevar


Informatorji so povedali, da so jih tuji gostje dobro sprejeli, več težav pa so imeli z nekaterimi slovenskimi obiskovalci. Kot so pojasnili, slovenski turisti večinoma težje razumejo njihova navodila kot tujci in se sklicujejo na slovensko zakonodajo, ki omogoča prost dostop do jezera in prosto kopanje, medtem ko se tujci večinoma brez besed umaknejo in celo opravičijo ter razumejo željo domačinov po ohranitvi zelenega Bleda.

»Glede ležanja na travi nas turisti v 99 odstotkih poslušajo in se umaknejo, kamor jih napotimo. Ne le, da nas ubogajo, ampak se nam tudi zahvalijo,« je dejal informator Boštjan in pojasnil, da stalno prihajajo novi gostje, zato jih je treba vedno znova opozarjati, seveda na prijazen način. Imajo pa po njegovih ugotovitvah zelo pozitiven vtis o Bledu. Nekateri so se sicer pritoževali nad gnečo, saj je tudi letošnje poletje Bled pokal po šivih.


Table z opozorili pristale v jezeru


Posamezni gostje sicer strogih pravil o prepovedi posedanja in poležavanja na travi, ki je v marsikaterem mestu po svetu dovoljeno, vseeno niso najlepše sprejeli. V roku zgolj dveh tednov je izginilo kar 20 tabel o prepovedih, ki jih je postavila Infrastruktura Bled, in marsikatero so kasneje našli v jezeru.

»Največ težav imamo s slovenskimi gosti, ki si po naši tradiciji vse lastijo. Naši informatorji jih opozarjajo, kar tuji gostje takoj razumejo, domači pa se razburijo,« je izpostavil blejski župan Janez Fajfar in dodal, da imajo premalo spoštovanja do kraja, kakršen je Bled. »Če ga mislimo čuvati in se misli cela Slovenija z njim še naprej ponašati, ga je treba spoštovati,« je opozoril.

Prepričan je, da je bil projekt Vprašaj me, tu sem doma zelo dobra zamisel in upa, da bodo prihodnje letos s projektom nadaljevali ter zanj dobili še več informatorjev. Letos pridobljene izkušnje pa jim bodo v pomoč pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov za prihodnje poletje, ko bodo s projektom verjetno začeli že pred julijem.

Letošnje poletno dogajanje bodo na Bledu zaključili ta vikend z Vaškim vikendom s predstavitvijo blejske ljudske dediščine ter lokalnih turističnih in kulturnih društev. Prgarke iz Zasipa bodo tako denimo predstavile, kako so hruške tepke nekdaj preprečile lakoto v vasi, danes pa so jo ponesli do kulinaričnih višav. Blanske perice z Bohinjske Bele bodo obudile običaje in pesmi ob ročnem pranju perila. Turistično društvo Bled pa bo znova pripravilo staro gorenjsko jed posmoduljo.