»Ni nam vseeno, kakšno vodo pijemo«
Odlaganje odpadkov blizu vodovarstvenega območja Ovčja jama, ogrožen je vodni vir za več kot 15.000 prebivalcev.
Odpri galerijo
Predlog uredbe o širitvi vodovarstvenega območja na Pernikih je bil vložen že pred desetletjem. FOTO: Blaž Samec/Delo
Gorje – Nedavno je prebivalce občin Bled, Gorje, Radovljica in Žirovnica razburilo odlaganje odpadkov v neposredni bližini vodovarstvenega območja Ovčja jama na Pernikih, ki je glavni vir pitne vode za več kot 15.000 ljudi. Z javnim pismom so se oglasili v Društvu za varstvo okolja (DVO) Bled in opozorili, da je primer odprl staro rano, ki še ni pozdravljena.
Zadnjo marčevsko sredo je občan opazil tovornjak gradbenega podjetja iz okolice Kranja, ki je prevažal gradbeni in odpadni material na območje Mežakle v Triglavskem narodnem parku, odložil pa ga je v kraško vrtačo tik ob vodovarstvenem območju Ovčja jama. Društvo je takoj obvestilo vse pristojne službe – medobčinski inšpektorat, nadzorno službo TNP, policijo, inšpektorata za okolje in prostor ter kmetijstvo –, ki so se v okviru svojih pristojnosti odzvale, vseeno pa se dolgo ni zgodilo nič. Šele več kot dva tedna pozneje, po javnem pismu društva, odpadkov vidnih in raztreščenih ni bilo več, so poudarili v društvu.
»Ljudem ni vseeno, kakšno vodo pijemo. Pet let je že klorirana, morda bo zdaj vendarle ugotovljeno, zakaj in ali sploh jo je potrebno klorirati. Zaradi ene kmetije, s katero so, kot vedo povedati gozdarji in naravovarstveni nadzornik, težave že leta, 15.000 prebivalcev in turisti pijemo klorirano in vse slabšo vodo. Na državi je, da razširi vodovarstveno območje in s tem ustvari možnost, da se kmetija, ki je obremenjujoč dejavnik, preseli,« pojasnjuje Miha Žvan iz DVO Bled in razloži, da gre za kmetijo, katere večinski del leži tik ob vodovarstvenem območju, hlev pa na njem.
Lastnik ima upravna dovoljenja za ureditev tega kmetijskega zemljišča (TNP, ARSO, ZVKD) in soglasje pristojnih inštitucij za izravnavo zemljišča z nenevarnim materialom, vseeno pa v društvu opozarjajo, da ni mogoče kar prezreti dejstva, da gre za območje Nature 2000. »Slovenija se je pred Evropo zavezala, da se stanje na teh območjih ne bo poslabšalo. S tovrstnimi primeri se stanje slabša. Dokler odpadkov ne bodo odpeljali, je stanje v Naturi slabše. Lahko pa se gremo podobno kot Magna: napišite nam, koliko odpadkov lahko odložimo na varstvenem območju, da je še sprejemljivo, sicer jih je treba odpeljati. Mi vztrajamo le pri tem, da se storjeno sanira,« dodaja Žvan.
Medobčinski inšpektorat se je odzval nemudoma in ugotovil, da do nedovoljenega odlaganja odpadkov ni prišlo, šlo je predvsem za nenevarne odpadke z blejskega gradbišča. Vendar pa ... »Obravnavano področje ni v vodovarstvenem območju, vendar se je v preteklosti že izkazalo, da imajo posegi na njem vpliv na kakovost vode na zajetju Ovčje jame, tudi preiskave so potrdile vpliv dejavnosti na območju Pernikov na vodni vir. Občina Gorje je tako predlagala širitev vodovarstvenega območja tudi na področje Pernikov, kar pa se lahko uresniči le s sprejetjem državne uredbe o zaščiti vodnih virov. Predlog uredbe čaka na sprejem na ministrstvu za okolje in prostor že več let,« odgovarja Boštjan Omerzel z Medobčinskega inšpektorata in redarstva.
Njegove besede so potrdili tudi na Občini Gorje, ki je predlog za uredbo prvič poslala že pred desetletjem, a do rešitve še ni prišlo. »Zadnja leta smo v to problematiko vlagali ogromno napora in truda, poslali ničkoliko pobud, zadnji minister, ki nas je vzel resno, je bil Jure Leben, ki se je na sestanku zavezal k takojšnjemu pristopu k vsem aktivnostim in tudi postavil časovnico – do konca letošnjega aprila,« poudarja župan Peter Torkar in dodaja, da imajo dokaj zvezane roke: »Na zemljiščih, ki ne ležijo na vodovarstvenih območjih, ne moremo ukrepati, kakor bi lahko, če bi ležala na njih. Nimamo torej podlage za izplačilo nadomestil gospodarjenja z zemljišči, inšpektor pa ne za ukrepanje.« Z novo uredbo bi se to spremenilo, saj bi na vodovarstveno območje padla tudi nekatera sporna zemljišča, ki zdaj niso.
Zadnjo marčevsko sredo je občan opazil tovornjak gradbenega podjetja iz okolice Kranja, ki je prevažal gradbeni in odpadni material na območje Mežakle v Triglavskem narodnem parku, odložil pa ga je v kraško vrtačo tik ob vodovarstvenem območju Ovčja jama. Društvo je takoj obvestilo vse pristojne službe – medobčinski inšpektorat, nadzorno službo TNP, policijo, inšpektorata za okolje in prostor ter kmetijstvo –, ki so se v okviru svojih pristojnosti odzvale, vseeno pa se dolgo ni zgodilo nič. Šele več kot dva tedna pozneje, po javnem pismu društva, odpadkov vidnih in raztreščenih ni bilo več, so poudarili v društvu.
Inšpektor je imel omejena pooblastila, saj zemljišče ne leži na vodovarstvenem območju. FOTO: Društvo za varstvo okolja Bled
»Ljudem ni vseeno, kakšno vodo pijemo. Pet let je že klorirana, morda bo zdaj vendarle ugotovljeno, zakaj in ali sploh jo je potrebno klorirati. Zaradi ene kmetije, s katero so, kot vedo povedati gozdarji in naravovarstveni nadzornik, težave že leta, 15.000 prebivalcev in turisti pijemo klorirano in vse slabšo vodo. Na državi je, da razširi vodovarstveno območje in s tem ustvari možnost, da se kmetija, ki je obremenjujoč dejavnik, preseli,« pojasnjuje Miha Žvan iz DVO Bled in razloži, da gre za kmetijo, katere večinski del leži tik ob vodovarstvenem območju, hlev pa na njem.
Nedovoljenega odlaganja ni bilo
Lastnik ima upravna dovoljenja za ureditev tega kmetijskega zemljišča (TNP, ARSO, ZVKD) in soglasje pristojnih inštitucij za izravnavo zemljišča z nenevarnim materialom, vseeno pa v društvu opozarjajo, da ni mogoče kar prezreti dejstva, da gre za območje Nature 2000. »Slovenija se je pred Evropo zavezala, da se stanje na teh območjih ne bo poslabšalo. S tovrstnimi primeri se stanje slabša. Dokler odpadkov ne bodo odpeljali, je stanje v Naturi slabše. Lahko pa se gremo podobno kot Magna: napišite nam, koliko odpadkov lahko odložimo na varstvenem območju, da je še sprejemljivo, sicer jih je treba odpeljati. Mi vztrajamo le pri tem, da se storjeno sanira,« dodaja Žvan.
Ovčja jama je pomemben vodni vir štirih občin. FOTO: Društvo za varstvo okolja Bled
Medobčinski inšpektorat se je odzval nemudoma in ugotovil, da do nedovoljenega odlaganja odpadkov ni prišlo, šlo je predvsem za nenevarne odpadke z blejskega gradbišča. Vendar pa ... »Obravnavano področje ni v vodovarstvenem območju, vendar se je v preteklosti že izkazalo, da imajo posegi na njem vpliv na kakovost vode na zajetju Ovčje jame, tudi preiskave so potrdile vpliv dejavnosti na območju Pernikov na vodni vir. Občina Gorje je tako predlagala širitev vodovarstvenega območja tudi na področje Pernikov, kar pa se lahko uresniči le s sprejetjem državne uredbe o zaščiti vodnih virov. Predlog uredbe čaka na sprejem na ministrstvu za okolje in prostor že več let,« odgovarja Boštjan Omerzel z Medobčinskega inšpektorata in redarstva.
Njegove besede so potrdili tudi na Občini Gorje, ki je predlog za uredbo prvič poslala že pred desetletjem, a do rešitve še ni prišlo. »Zadnja leta smo v to problematiko vlagali ogromno napora in truda, poslali ničkoliko pobud, zadnji minister, ki nas je vzel resno, je bil Jure Leben, ki se je na sestanku zavezal k takojšnjemu pristopu k vsem aktivnostim in tudi postavil časovnico – do konca letošnjega aprila,« poudarja župan Peter Torkar in dodaja, da imajo dokaj zvezane roke: »Na zemljiščih, ki ne ležijo na vodovarstvenih območjih, ne moremo ukrepati, kakor bi lahko, če bi ležala na njih. Nimamo torej podlage za izplačilo nadomestil gospodarjenja z zemljišči, inšpektor pa ne za ukrepanje.« Z novo uredbo bi se to spremenilo, saj bi na vodovarstveno območje padla tudi nekatera sporna zemljišča, ki zdaj niso.
