Vse gorenjske občine prikimale trajnostnemu načrtu
Trajnostni energetsko-podnebni načrt (TEPN/SECAP) Gorenjske je prvi tovrstni regijski dokument v Sloveniji.
Odpri galerijo
Načrt po sklopih vključuje za Gorenjsko še posebej pereča področja energetike, gozdarstva, turizma in prometa. FOTO: Katja Cankar
Škofja Loka – Na konferenci o energetsko-podnebnem načrtovanju na regionalni in lokalni ravni, ki jo je v novih prostorih demonstracijsko-izobraževalnega centra podjetja Knauf Insulation v Škofji Loki obiskalo več kot 100 domačih in tujih udeležencev, so predstavili tudi Trajnostni energetsko-podnebni načrt (TEPN/SECAP) Gorenjske, ki je prvi tovrstni regijski dokument v Sloveniji in je nastal v okviru Konvencije županov iz Bruslja. Enotno ga podpira vseh 18 gorenjskih občin, še zadnji sklep občinskega sveta je bil sprejet lani oktobra. Ob tej priložnosti je desetletnico delovanja obeležila Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG), sicer najmlajša v državi.
Kot je poudarila Katarina Pogačnik, direktorica podjetja Envirodual, ki je dokument (skupaj z zunanjimi sodelavci) izdelalo, je trajnostni načrt izdelan skladno z metodologijo Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, pripravljavci pa so ga razdelili na dva dela, blažitev in prilagoditev podnebnim spremembam. Načrt po sklopih vključuje za Gorenjsko še posebej pereča področja energetike, gozdarstva, turizma in prometa. Za navedene sklope se je izvedla ocena ranljivosti in tveganj ter opredelilo ukrepe. Osnovni skupni cilj Gorenjske je zmanjšanje izpustov CO2 na njenem območju do leta 2030 za 40 odstotkov glede na izhodiščno leto 2005.
Priprava načrta je po besedah Pogačnikove zelo pomemben prvi korak za regijo in državo, ki je s tem dobila prvi tovrsten regijski dokument. Tudi minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič je v slavnostnem nagovoru poudaril, da dokument dokazuje krepitev zavedanja o nujnosti trajnostnega oziroma zelenega razvoja v Sloveniji in izpostavil, da so podnebne spremembe dejstvo in zato velik izziv za ves svet. Po njegovem je ključno vprašanje, kako zajeziti emisije toplogrednih plinov in kako do leta 2050 doseči ničelne izpuste. V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je med dvanajstimi razvojnimi cilji tudi prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
Na konferenci je bilo več kot 100 domačih in tujih udeležencev. FOTO: Katja Cankar
Cilj, tveganja in ukrepi
Kot je poudarila Katarina Pogačnik, direktorica podjetja Envirodual, ki je dokument (skupaj z zunanjimi sodelavci) izdelalo, je trajnostni načrt izdelan skladno z metodologijo Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, pripravljavci pa so ga razdelili na dva dela, blažitev in prilagoditev podnebnim spremembam. Načrt po sklopih vključuje za Gorenjsko še posebej pereča področja energetike, gozdarstva, turizma in prometa. Za navedene sklope se je izvedla ocena ranljivosti in tveganj ter opredelilo ukrepe. Osnovni skupni cilj Gorenjske je zmanjšanje izpustov CO2 na njenem območju do leta 2030 za 40 odstotkov glede na izhodiščno leto 2005.
Dokument enotno podpira vseh 18 gorenjskih občin, še zadnji sklep občinskega sveta je bil sprejet lani oktobra. FOTO: Katja Cankar
Prvi korak za regijo in državo
Priprava načrta je po besedah Pogačnikove zelo pomemben prvi korak za regijo in državo, ki je s tem dobila prvi tovrsten regijski dokument. Tudi minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič je v slavnostnem nagovoru poudaril, da dokument dokazuje krepitev zavedanja o nujnosti trajnostnega oziroma zelenega razvoja v Sloveniji in izpostavil, da so podnebne spremembe dejstvo in zato velik izziv za ves svet. Po njegovem je ključno vprašanje, kako zajeziti emisije toplogrednih plinov in kako do leta 2050 doseči ničelne izpuste. V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je med dvanajstimi razvojnimi cilji tudi prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
