Dovolj dobri za begunce in žico, za banko pa ne

Predsednik vlade naj takoj prepreči namero o zaprtju petnajstih poslovalnic NLB v državi, zahtevajo župani. A v banki vztrajajo: odločitev je premišljena.

Objavljeno
17. oktober 2018 18.02
Posodobljeno
17. oktober 2018 18.02
3. decembra naj bi NLB zaprla vrata petnajstih poslovalnic po državi. FOTO: Tadej Regent/Delo
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik
Črna na Koroškem – »To ni noben predvolilni shod ali dogodek, ki bi imel tako ali drugače opraviti z bližajočimi se lokalnimi volitvami,« je bil jasen Bojan Čebela, župan občine Borovnica, ene od petnajstih, v katerih želi NLB 3. decembra zapreti svojo poslovalnico.

V Črni na Koroškem so vsi, tudi tisti, ki fizično niso prišli na Koroško, podpisali protestno izjavo in jo naslovili na predsednika vlade Marjana Šarca in predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka.

Ker je banka še v državni lasti, župani pričakujejo, da bo predsednik vlade Marjan Šarec storil vse, da banka od svojih namer odstopi. Njegove poteze naj bi jasno pokazale, ali v resnici zagovarja male ljudi, kot je govoril pred volitvami, ter decentralizacijo države.

Branko Belec, župan občine Križevci, spomni, da so v banko v preteklosti vlagali tudi davkoplačevalci na podeželju. Po njegovem bi bilo modro, da banka pred prodajo ne zapira poslovalnic, odločitev o tem pa prepusti novemu lastniku.



Argumenti banke, da mora poslovalnice zapreti zaradi donosnosti in zavez evropski komisiji, ne prepričajo nobenega od županov. V dokumentih evropske komisije o obveznostih prestrukturiranja NLB v točki 63 komisija sicer omenja zapiranje podružnic, a le kot možnost, o katerih naj Slovenija razmisli.

Janez Pavlin pravi, da so to le smernice: »Naj pokažejo, kje točno piše, da mora banka zapreti poslovalnico ravno v občini Dobrepolje.« Če so med avgustovskimi sklepi o spremembi zavez v zvezi s prodajo NLB, pa naj jih ministrstvo za finance predstavi.

image
Deset županov je protestno izjavo osebno podpisalo v Črni, preostali so to storili na daljavo. FOTO: Tadej Regent/Delo


Sistematično slabljenje podeželja


Pobudnica srečanja v Črni, Romana Lesjak, je prepričana, da je bila odločitev o zapiranju poslovalnic sprejeta izključno v Ljubljani, zaradi česar so nad odločitvijo še toliko bolj razočarani. »Država kaže mačehovski odnos do krajev in ljudi ob meji. Smo dobri samo takrat, ko pride begunska kriza?« sprašuje brežiški župan Ivan Molan.

»Država bi morala obmejna območja krepiti, ne pa slabiti. Namesto tega nam jemlje davčne in matične urade, upravne enote, pošte, inšpekcijske službe. Namera o ukinitvi poslovalnic NLB ni sporadičen primer, pač pa sistematični pristop. Kar smo dobili in za kar se nismo trudili, pa je bodeča žica na meji,« pravi prvi mož Ormoža Alojz Sok.

V Moravčah je NLB poslovalnico obnovila pred kratkim, v njej so tudi dodatno zaposlovali. Mar to pomeni, sprašujejo občani v Moravčah, da svoje skorajda včerajšnje odločitve niso prav nič premislili? Župan Martin Rebolj: »Zakaj pa evropska komisija ne reagira, ko gre za implementacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško?«

image
NLB je v črnjanski poslovalnici od prejšnjega tedna še okrepila varovanje. FOTO: Tadej Regent/Delo


Na Igu ne obsojajo toliko vodstva NLB, pač pa državo. »Pozivam predsednika države, ki je iz naših vrst, naj zaprtje poslovalnic takoj prepreči,« pravi Janez Cimperman.

»Smo v Ljubljani samo še strošek v izkazih poslovnega uspeha in bilancah institucij?« so župani zapisali v pismu predsedniku vlade in napovedali, da bodo uporabili vsa možna pravna sredstva za ohranjanje osnovnih pravic in dostopa do storitev, s problemom pa seznanili tudi evropske institucije. »Ne želimo konflikta, pač pa spremembo odločitve, ki škoduje našim krajem.«

Pa še to! Če bi se vodstvo NLB na lastne oči prepričalo, kje je Črna, namesto da je tja poslalo okrepljeno ekipo varnostnikov, bi morda kdo izustil kaj podobnega kot danes po prihodu v Črno župan Ormoža Alojz Sok: »Mislil sem, da sem prišel na konec sveta. Pa mi je županja pojasnila, da se svet pravzaprav tu šele začne«.


NLB: Odločitev je premišljena!


V NLB medtem vztrajajo, da so zaradi zamika privatizacije dolžni zapreti petnajst poslovalnic v Sloveniji. »To je brezpogojna zaveza evropski komisiji za legitimiranje državne pomoči. Iz vseh petnajstih občin se ne umikamo z veseljem, a nam poslovalnic žal ni dovoljeno obdržati,« so sporočili iz NLB.

V banki trdijo, da so razlogi za zaprtje vsake posamične poslovalnice premišljeni in da temeljijo na celoviti in poglobljeni analizi ter da niso vezani le na poslovne uspehe: »V NLB si želimo ohraniti zaupanje svojih strank. Čeprav čutimo njihovo razočaranje in jezo, se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo skupaj iskali prave rešitve. Še naprej bomo razvijali alternativne oblike poslovanja, ki so enostavne za uporabo ter so na voljo kadarkoli in kjerkoli.«