Hmeljarji grozijo s kazenskimi ovadbami

Mislinjska dolina: tarča odvetnikov hmerljarjev so člani civilne iniciative, ki opozarjajo na problematiko škropljenja.

Objavljeno
07. avgust 2018 10.30
Posodobljeno
07. avgust 2018 15.14
Zaradi vedno večjih hmeljskih površin v Mislinjski dolini se stopnjuje spor med pridelovalci in občani mesta, ki se mu je hmelj približal, kot še nikoli. FOTO: Mateja Kotnik
Slovenj Gradec – Pridelovalci hmelja v Mislinjski dolini kljub dogovoru doslej niso napovedali niti enega letošnjega škropljenja, a so jih na nekaterih nasadih izvedli že pet. Kdaj so škropili, kje in v kakšnih vremenskih razmerah, vedo v Civilni iniciativi za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca (Civoz), ki je niso utišale grožnje hmeljarjev s kazenskimi ovadbami.

»Z denarjem in odvetniki ne bomo rešili težav zaradi širjenja nasadov hmelja, temveč z dejanji, ki bodo kazala, da so tudi hmeljarji pripravljeni rešiti problem, ne pa ga zaostrovati,« pravijo v Civozu. Dva njegova najvidnejša člana; sedanji predsednik Peter Metulj in Peter Cesar, nekdanji predsednik Civoza ter občinski svetnik, sta prejela pismo mariborske odvetniške hiše, ki v imenu skupine hmeljarjev iz Mislinjske doline naslovnika opozarja, da se zaradi napadov nanje utegneta kmalu srečati s kazenskimi ovadbami. Pismo z enako vsebino je prejel tudi občinski svetnik in predsednik sveta Četrtne skupnosti Polje Boris Raj. »Gre za poskus, da nas utišajo,« pove Raj, ki zagovarja pravico javnosti, da lahko izraža svojo zaskrbljenost zaradi nenadzorovane širitve nasadov v bližino naselij in posledic uporabe škropiv v hmeljiščih ter opozarja na ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja.


 

Naročili vzorčenje tal, zraka in pridelkov


Kako fitofarmacevtska sredstva vplivajo na zrak, zemljo in kmetijske pridelke, bo pokazalo vzorčenje, ki ga je Mestna občina Slovenj Gradec naročila pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru. Njihovi strokovnjaki bodo eno uro po škropljenju, nato pa vsakih 24 ur opravili štiri meritve koncentracije pesticidov v zraku. Iskali jih bodo tudi v zemlji. Načrtujejo odvzem petih vzorcev na vrtovih v bližini hmeljišč. Z vrtov bodo odpeljali tudi deset pridelkov in vsebnost pesticidov preverili še v njih. Slovenjgraška občina bo za vzorčenje in analize tal, kmetijskih pridelkov in zraka plačala 19.000 evrov. Datum začetka monitoringa še ni natančno določen. V Civozu pričakujejo, da se bo to zgodilo kmalu, torej še v času dodatnih škropljenj, predvidenih avgusta, zaradi letošnjih neugodnih vremenskih razmer za prirast hmelja.

Občina bo za vzorčenje tal, zraka in pridelkov plačala 19.000 evrov, v civilni iniciativi pa medtem razmišljajo o referendumu.


Škropivo zanaša do naselja S8


»Od konca maja do konca julija bi hmeljarji lahko škropili le v dveh terminih, ko je bila povprečna relativna vlaga manjša od 80 odstotkov, povprečna hitrost vetra pa manjša od treh metrov na sekundo. V vseh drugih terminih škropljenja je bila relativna vlaga višja, kar pomeni, da so kapljice škropiva ostajale v ozračju kar nekaj ur, veter pa je nosil v smer, kamor je pač takrat pihal. V štirih minutah so prepotovale pot dolžine približno 500 metrov. Zanos škropiva je bilo čutiti vse do stanovanjskega naselja S8,« trdijo v Civozu, kjer so s kršitvami pravilnika o uporabi fitofarmacevtskih sredstev seznanili Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.


Dva tisoč petsto podpornikov


image
V Mislinjski dolini je 11 pridelovalcev hmelja, ki so zasadili 90 hektarjev zemljišč. FOTO: Mateja Kotnik
Civilno iniciativo za varstvo okolja in zdravja so v Slovenj Gradcu ustanovili lani jeseni, po umestitvi novega hmeljišča na lokaciji med Homcem in Ronkovo ulico v bližini največjega stanovanjskega naselja S8. V enem mesecu je Civoz podprlo 2500 občank in občanov mesta. Če njihova prizadevanja ne bodo obrodila sadov, razmišljajo tudi o referendumu, vendar zanj še ne zbirajo podpisov.

Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so prebivalcem mesta v času škropljenja odsvetovali gibanje na prostem v bližini nasadov ter predlagali, naj se takrat umaknejo v zaprte prostore, zelenjavne vrtove v bližini hmeljišč pa zaradi zanosov škropiv pokrijejo. Na območju občine Slovenj Gradec je 90 hektarjev zemljišč. S pridelovanjem hmelja se ukvarja enajst kmetov, od tega štirje na novo. Največji koroški in slovenski hmeljar Jože Čas prideluje hmelj na 176 hektarjih zemljišč, največ v Radljah ob Dravi, Mislinjski dolini in na Spodnji Polskavi.