Korošci v neenakopravnem položaju zaradi infrastrukture 

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, obljublja pomoč. 
Objavljeno
26. marec 2019 14.00
Posodobljeno
26. marec 2019 14.28
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik na terenu zbira podatke tudi o sistemski diskriminaciji. FOTO: Mateja Kotnik
Slovenj Gradec – Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je začel z obiski po Sloveniji, se je danes dopoldne na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec srečal s koroškimi župani.   

»Predstavili so ključne izzive in težave, na katere so doslej naleteli pri svojem delu. Za našo ekipo je bila to priložnost spoznati realnost na terenu, kar je tudi namen teh obiskov,« je po pogovorih z župani izjavil Miha Lobnik. »Ukvarjamo se s sprejemanjem posameznih primerov diskriminacije, kadar se ljudje, ki so doživeli diskriminacijo, obrnejo na nas. Svetujemo jim in pomagamo ter vodimo postopek. Po drugi strani pa zbiramo tudi podatke o sistemski diskriminaciji, kjer priporočamo državnemu zboru oziroma ministrstvom, kako naj z ukrepi spremenijo situacije, ki bi množično povzročale diskriminacijo,« je povedal Lobnik. 

Ko gre za Koroško, je na prvo mesto diskriminacije postavil dostopnost. »Infrastruktura ta konec Slovenije kolektivno postavlja v neenakopraven položaj. Preučili bomo, kako lahko k tej zgodbi s svojimi argumenti in na podlagi zakonov, ki urejajo naše področje, dodamo v naši instituciji,« je napovedal Lobnik in izpostavil problematiko dostopnosti reševalnih vozil. »V zakonu o varstvu pred diskriminacijo je dostop do zdravstvenega varstva eno tistih področij, kjer je diskriminacija prepovedana,« je rekel Lobnik in opozoril, da to le še povečuje nujnost infrastrukturnih ukrepov na Koroškem, ki bodo takšno stanje odpravili. 
 

V diskriminatornem položaju zaradi banke


Po besedah črnjanske županje Romane Lesjak je ukinitev poslovalnice NLB v Črni na Koroškem tipičen primer neenakosti, ki postavlja v težak položaj predvsem starejše ljudi, ki niso navajeni modernega bančnega poslovanja po spletu. 

»Iz izkušenj vemo, da se ljudje na nas obračajo z zelo različnimi situacijami. Včasih gre za invalidnost in za dostop do kakšnega kraja. Drugič gre za nadlegovanje zaradi etnične pripadnosti. Vsak primer je zelo specifičen. Na razpolago smo vsem, ki mislijo, da so zapostavljeni. Razložimo jim, kakšne pravice v zvezi s tem imajo,« je na Koroškem povedal Lobnik.
 

Učinkoviti tudi brez sankcij in kazni


»Kot institucija sicer nimamo nekih sankcij, pa tudi kazni ne izrekamo. Ko sprejmemo odločbo, da v nekem primeru gre za dikriminacijo, zadevo predamo pristojnemu inšpektoratu. Kljub temu imamo nekaj pozitivnih izkušenj z našimi postopki. Imeli smo primer zavarovalnice, ki invalidni osebi ni hotela podeliti kredita za neko določeno obdobje. Dosegli smo, da je zavarovalnica svojo odločitev spremenila. Na nas se je, denimo, obrnil tudi dolgoletni športni sodnik. Društvo, v katerem je deloval, je v svojem statutu predpisalo, da lahko svoje delo opravlja do sedemdesetega leta. Mi smo v postopku ugotovili, da ni nobene osnove za takšno diskriminacijo. Pri tem želim poudariti, da niso vse diskriminacije naklepne. Včasih gre le za premalo občutljivosti, pozornosti in razumevanja,« pravi Lobnik. 

Zagovornik načela enakosti je lani obravnaval več kot 200 primerov diskriminacije, največ s področja zaposlovanja, invalidnosti in narodnosti.