Slovenj Gradec pred hmeljarsko vojno

Župan Andrej Čas je okoljske aktiviste obtožil kovanja političnega dobička z vznemirjanjem javnosti.
Objavljeno
06. april 2018 19.41
Posodobljeno
14. april 2018 10.51
Hmeljišča
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik

Slovenj Gradec – »Župan in občina nimata čarobne palice, s katero bi iz okolja umaknila vse, kar koga moti,« je slovenjgraški župan Andrej Čas zapisal v javnem pismu. Sestavil ga je zaradi očitkov Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca (Civoz), češ da je občina glavni krivec za razprtije med občani in hmeljarji v Mislinjski dolini.  

Župan Čas spomni, da so bila hmeljišča na območju Slovenj Gradca že pred nastopom njegovega mandata in da se v času njegovega županovanja niso bistveno širila. Civoz je obtožil, da kuje politični dobiček z vznemirjenjem javnosti, dva člana Civoza, ki sta tudi mestna svetnika (Boris Raj in Peter Cesar, op. p.) pa vprašal, zakaj nista intenzivneje sodelovala pri pripravi občinskega prostorskega načrta, ki ga je občina sprejela konec lanskega leta.

Župan ugotavlja, da za področje, ki ga Civoz problematizira, ni bila podana niti ena sama konkretna pobuda. Pri uvedbi zaščitnih con ali odmikov zaradi škodljivih vplivov kmetovanja se Čas sprašuje, ali morda niso do takšne obravnave upravičeni tudi občani, ki živijo ob cestah in tovarnah. »Že pred časom sem izdal sklep o nadzoru in meritvami mestnih onesnaževalcev. Meritve so namreč pokazale, da so bile kar v treh merjenjih dovoljene vrednosti presežene. Zaskrbljujoče? Da, a to očitno skrbi samo mene, novih okoljskih aktivistov pa očitno ne kaj preveč«.  


Kmet je žičnico še dodatno umaknil od naselja, a za okoljske aktiviste odmik ni sprejemljiv. Foto: Mateja Kotnik/Delo

Prostorska problematika je po županovih besedah izjemno občutljivo področje, saj posega na področje osebne lastnine, predvsem zemlje in nepremičnin.
»Če povem preprosteje: ne župan in ne občinski svet ne more direktno zaukazati, kaj bo kdo počel na svoji zemlji. Na to lahko omejeno in v zakonskih okvirjih vplivamo le skozi prostorske akte, ki jih sprejemamo. Prostorski akti pa se nanašajo v prvi vrsti na območja, ki so opredeljena kot stavbna. Nikakor z občinskimi akti ne moremo vplivati na druga zemljišča. Ko sem začel iskati načine, kako se zahtevam civilne iniciative čim bolj približati, sem se znašel pred težko rešljivo težavo. Ustrezne zakonske podlage ni, dobra volja pa ni dovolj. Ministrstvo za kmetijstvo bo namreč šele sedaj, na državnem nivoju torej, dobilo nalogo pripraviti strokovne podlage za posege lokalnih skupnosti v kmetijska zemljišča,« zapiše v pismu župan Andrej Čas. 

Civoz, ki ga skrbi predvsem približevanje hmeljišč v bližino mestnih naselij in uporaba fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi hmelja, terja 300-metrski odmik hmeljišč od stanovanjskih hiš, od hmeljarjev pričakuje, da bodo okoli hmeljišč zasadili hitro rastoče drevje, pred škropljenjem hmeljišča zaščitili s folijo ter škropljenja napovedali. Občinske ukrepe za reševanje hmeljske problematike so ocenili za prepočasne. Civoz pričakuje, da bo občina takoj spremenila občinski prostorski načrti in v njem zajezila širjenje hmeljišč v bližino mesta, a na občini pravijo, da do takšnih sprememb ne more priti čez noč. »Sklep o začetku postopka sprememb in dopolnil občinskega prostorskega načrta še ni podpisan, ker želimo v postopek sprememb vključiti še druge vsebine, ne samo hmelj,« je pojasnil župan.