Bo Ljubljana morala vrniti evropski denar?

Kohezijski projekt: Zaradi očitanih nepravilnosti pri projektu Sava – reka, ki povezuje, država od občine zahteva vračilo 616 tisočakov – MOL krivde ne priznava

Objavljeno
26. julij 2018 06.00
Posodobljeno
26. julij 2018 06.00
Kolesarska in pešpot ob Savi, zgrajena v okviru evropskega projekta Sava – reka, ki povezuje, je morda zgrajena mimo predpisanih pravil. FOTO: Mavric Pivk
Ljubljana – Direktorat za regionalni razvoj pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo od MOL že od 1. junija letos zahteva, da vrne skoraj 616 tisočakov z obrestmi, ki jih je ta v okviru evropskega projekta Sava – reka, ki povezuje, porabila v neskladju s pogodbo iz leta 2013. Ker ta tega vse do zdaj še ni storila, se bo postopek nadaljeval na sodišču.

Za revizijo pravilnosti izvedbe projekta, ki je bil končan že oktobra leta 2014, se je omenjeni direktorat odločil na podlagi zahtevka, ki jim ga je poslal Aleš Mrzel. Ta je kot eden nezadovoljnih lastnikov zemljišč na trasi obsavskih sprehajalnih, kolesarskih in konjeniških poti ter drugih rekreacijskih površin med Šmartnim ob Savi, Stožicami, Ježico in Nemško cesto (zdaj Obvozna cesta), urejenih v okviru druge faze tega kohezijskega projekta, predložil vrsto dokazil, da je bila pot izvedena brez ustreznega gradbenega dovoljenja, da skoraj štiri leta od konca del precejšen del trase ni zemljiškoknjižno urejen in da MOL nima v lasti vseh zemljišč oziroma pridobljenih služnosti. Opozoril je tudi, da večina lastnikov zemljišč na tej poti, ki so jih leta 2017 prodali MOL, še ni prejela kupnine.

Kot je razvidno iz dopisa direktorata za regionalni razvoj z dne 12. junij 2018, je ta »dodatno preveril stanje izvedenih del, dokumentacijo, ki jo je prejel od MOL kot investitorja, ter pravne podlage za izvajanje aktivnosti v zvezi s to operacijo« in ugotovil, da je obseg nepravilnosti tako velik, da je občini poslal zahtevek za vračilo vsega denarja, izplačanega po pogodbi o sofinanciranju tega kohezijskega projekta. To je storil že 1. junija.
image
Kolesarska in pešpot ob Savi, zgrajena v okviru evropskega projekta Sava – reka, ki povezuje, je morda zgrajena mimo predpisanih pravil. FOTO: Janez Petkovšek

Vprašanja za občino


Ker je zahtevek star že poldrugi mesec, nas je zanimalo, kako se je nanj odzvala MOL. Vprašali smo, ali so 616.000 evrov z obrestmi vred že nakazali ali pa so se raje odločili za »reševanje spora na pristojnem sodišču«, kakor jih v primeru spora napotujejo v pogodbi o sofinanciranju omenjenega projekta iz leta 2013. Prav tako nas je zanimalo, kako nameravajo zadevo finančno pokriti (denimo z rebalansom proračuna) oziroma sanirati (denimo s plačili odškodnin lastnikom zemljišč ob poti, ali na njej ali kako drugače).
Ker je v tej pogodbi alineja v 12. členu, ki določa, »da se upravičenec strinja, da lahko MGRT zahteva povračilo vseh izplačanih sredstev z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do dneva prejema vračil in prekinitev pogodbe, če bo naknadno ugotovljena navedba neresničnih ali zavajajočih podatkov, ali bo ugotovljeno, da je upravičenec predložil neverodostojno dokumentacijo v vlogi ali pri posredovanju zahtevanih poročil«, bi morala občina zahtevani denar vrniti v 8 dneh od vročitve zahtevka za vračilo denarja.
image
Urejena kolesarska in pešpot ob Savi. FOTO: Mavric Pivk

Še bolj pa nas je zanimalo, ali je zaradi ugotovljenih nepravilnosti ogrožen tudi regijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja (v MOL zlasti gradnja kanala C0), saj v pogodbi piše, da lahko upravičenec v takem primeru izgubi pravico do dodelitve novih sredstev iz naslova evropske kohezijske politike za dobo dveh let. Ta rok namreč začne teči od dokončne odločbe pristojnega organa oziroma od datuma vrnitve vseh zahtevanih sredstev.
Žal na nobenega od naštetih vprašanj nismo dobili odgovora, prav tako pa ne na vprašanje, ali menijo, da so se tega zapleta rešili, saj je bila pogodba podpisana 12. junija 2013, projekt pa izveden konec leta 2014.


Napak naj bi ne bilo


Iz mestnega odseka za odnose z javnostjo so le odgovor, da so projekt izpeljali v skladu z vlogo, oddano na javni razpis MGRT, in da naj se za dodatne informacije obrnemo neposredno na ministrstvo.


Nadaljevanje na sodišču


Generalni direktor direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik je povedal, da je občina uradni dopis z zahtevkom za vračilo denarja prevzela 6. junija, nanj pa vse doslej ni odgovorila. Ker je zamudila vse roke, bo ministrstvo postopek za izterjavo zahtevanega zneska nadaljevalo pred sodiščem.

Kakšne posledice bodo nastale zaradi opisanega zapleta, je težko napovedati, je pa Mrzel že napovedal, da bodo dopis direktorata za regionalni razvoj dobile tudi nadzorne institucije v Bruslju.


Zastoj?


Medtem ko v občinah Medvode in Vodice skupni regijski projekt gradnje kanalizacije in njene kasnejše navezave na ljubljansko čistilno napravo v Zalogu poteka brez zapletov s krajani, pa na območju MOL nismo opazili še nobenih aktivnosti. Na terenu nismo videli ne geometrov ne gradbincev, ki bi količili traso bodočega kanala C0 med Šentvidom in Ježico, oziroma izvajali kakšne izkope ali že polagali kanalizacijske cevi. Te namreč pri teniškem igrišču ob Savi še naprej čakajo na izvajalce del. Na občini smo spraševali, kaj je razlog za zastoj in v čem je bistvo zapleta, pa nam niso odgovorili.
1.000.000
evrov je stala druga faza projekta Sava – reka, ki povezuje
Vsebina evropskega projekta
Na desnem bregu Save je med Tomačevim in Črnuškim mostom urejena nova rekreacijska površina v okviru projekta Sava – reka, ki povezuje. Gre za II. fazo ureditve sprehajalnih, kolesarskih in konjeniških poti ter drugih rekreativnih ureditev, ki potekajo od Šmartnega ob Savi, mimo Stožic in Ježice do Nemške ceste in tvorijo nov »obrečni park«. Urejenih je dva kilometra konjeniških poti, dobrih šest kilometrov pešpoti, na treh lokacijah je 18 naprav za trim, uredili pa so tudi novo otroško igrišče, rekreativno plezalno steno in igrišče za disk golf. Projekt je stal približno milijon evrov, večji del (616 tisočakov) pa je prispeval evropski sklad za regionalni razvoj.