Botanični vrt v ligi prvakov
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prejel akreditacijsko listino z zlatim žigom za pet let, saj izpolnjuje vsa zahtevana merila.
Odpri galerijo
Ljubljanski botanični vrt, ki je star že 208 let, deluje na treh lokacijah. FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – Botanični vrt Univerze v Ljubljani je med 3500 vrtovi na svetu eden prvih z uradnim priznanjem, da ustreza vsem zahtevam botaničnih vrtov. To je veliko priznanje za tako majhen vrt z osmimi zaposlenimi, ki ga država financira samo delno, pravi njegov vodja dr. Jože Bavcon.jubljana – Botanični vrt Univerze v Ljubljani je med 3500 vrtovi na svetu eden prvih z uradnim priznanjem, da ustreza vsem zahtevam botaničnih vrtov. To je veliko priznanje za tako majhen vrt z osmimi zaposlenimi, ki ga država financira samo delno, pravi njegov vodja dr. Jože Bavcon.
V prvem akreditacijskem postopku svetovne organizacije BGCI, ki ob naraščanju števila botaničnih vrtov s tem uvaja merila, po katerih bo mogoče ločiti botanične vrtove od tistih, ki to niso, je bilo najprej izbranih deset vrtov. Zahteven postopek akreditacije z vsemi potrebnimi dokazi pa jih je opravilo samo sedem. Glede na pogoje, ki so jih izpolnjevali, so lahko dobili tri različna priznanja – ljubljanski je prejel akreditacijsko listino z zlatim žigom za pet let, kar pomeni, da izpolnjuje vsa predpisana merila.
Merila so stroga, je razložil dr. Bavcon. Vrt mora imeti rastline z naravnim izvorom, ki so nabrane v naravi, kar je vodeno v rastlinski bazi. Ljubljanski vrt ima priznanih kar 4735 rastlinskih vrst, vseh vrst je sicer več kot pet tisoč. Imeti mora zbirko avtohtonih rastlin, da varuje raznolikost domače flore; ljubljanskemu botaničnemu vrtu je pri tem veliko točk prinesel travnik v Rojah, na katerem varujejo rastline v naravi, je povedal Bavcon. Vrt mora imeti dokumentirano zbirko rastlin, ki je evidentirana v bazi, in evidentirano semensko banko, pri čemer ima ljubljanski vrt tudi trajno semensko banko za daljše obdobje. To pomeni, da rastline, nabrane v naravi, torej naravnega izvora, skladiščijo v semenski banki in na vrtu. V strategiji za varovanje rastlinskih vrst je do leta 2020 namreč predvideno, da bi države imele v semenski banki petino domače flore. Za varovanje mora biti poskrbljeno na vrtu in v naravi.
Med merili so v ospredju še skrb za vzgojo in izobraževanje, sodelovanje z mestom in lokalno skupnostjo, pri čemer mora vrt »razbiti vrtni zid in se predstaviti širši javnosti«, pa tudi sodelovanje z drugimi vrtovi; vse te pogoje ljubljanski botanični vrt odlično izpolnjuje, pravi dr. Bavcon. Lani so tako na primer sodelovali s pekinškim botaničnim vrtom, pravkar sodelujejo z ameriškim Smithssonian Gardens, v petek, na nekdanji dan mladosti, bo ob 10. uri javnosti predstavljen njihov Pollinator Garden, v sodelovanju z njimi bodo v ljubljanskem vrtu postavili informativne table o slovenskih rastlinah in njihovih opraševalcih. Danes ob 18. uri pa bo predavanje snovalca tega vrta Jamesa Gagliardija o raziskovanju rastlin in njihovih opraševalcev.
Ljubljanski botanični vrt, ki je star že 208 let, deluje na treh lokacijah: na Ižanski 15, v krajinskem parku Tivoli in na Večni poti 111. Od leta 2008 je zavarovan kot spomenik državnega pomena, še prej pa je bil na ministrstvu za okolje opredeljen kot posebna naravna vrednota. Dobro je prepoznaven tudi v tujini, leta 2015 mu je svetovna organizacija botaničnih vrtov v Edinburgu podelila nagrado za ex situ varstvo rastlin. V knjigi Botanic Gardens: A living history, ki je leta 2007 izšla v Londonu, predstavljen kot eden od 178 svetovno pomembnih vrtov.
Poleg ljubljanskega so svetovno priznani botanični vrtovi še Gullele Botanic Garden v Etiopiji, Huntington Library, Art Collections and Botanical Gardens v ZDA, Jardín Botánico Universitario – BUAP, Puebla v Mehiki, National Botanic Garden of Wales v Združenem kraljestvu, Pha Tad Ke Botanical Garden v Laosu in Wollongong Botanic Garden v Avstraliji.
V prvem akreditacijskem postopku svetovne organizacije BGCI, ki ob naraščanju števila botaničnih vrtov s tem uvaja merila, po katerih bo mogoče ločiti botanične vrtove od tistih, ki to niso, je bilo najprej izbranih deset vrtov. Zahteven postopek akreditacije z vsemi potrebnimi dokazi pa jih je opravilo samo sedem. Glede na pogoje, ki so jih izpolnjevali, so lahko dobili tri različna priznanja – ljubljanski je prejel akreditacijsko listino z zlatim žigom za pet let, kar pomeni, da izpolnjuje vsa predpisana merila.
Več kot 5000 rastlinskih vrst
Merila so stroga, je razložil dr. Bavcon. Vrt mora imeti rastline z naravnim izvorom, ki so nabrane v naravi, kar je vodeno v rastlinski bazi. Ljubljanski vrt ima priznanih kar 4735 rastlinskih vrst, vseh vrst je sicer več kot pet tisoč. Imeti mora zbirko avtohtonih rastlin, da varuje raznolikost domače flore; ljubljanskemu botaničnemu vrtu je pri tem veliko točk prinesel travnik v Rojah, na katerem varujejo rastline v naravi, je povedal Bavcon. Vrt mora imeti dokumentirano zbirko rastlin, ki je evidentirana v bazi, in evidentirano semensko banko, pri čemer ima ljubljanski vrt tudi trajno semensko banko za daljše obdobje. To pomeni, da rastline, nabrane v naravi, torej naravnega izvora, skladiščijo v semenski banki in na vrtu. V strategiji za varovanje rastlinskih vrst je do leta 2020 namreč predvideno, da bi države imele v semenski banki petino domače flore. Za varovanje mora biti poskrbljeno na vrtu in v naravi.
Med merili so v ospredju še skrb za vzgojo in izobraževanje, sodelovanje z mestom in lokalno skupnostjo, pri čemer mora vrt »razbiti vrtni zid in se predstaviti širši javnosti«, pa tudi sodelovanje z drugimi vrtovi; vse te pogoje ljubljanski botanični vrt odlično izpolnjuje, pravi dr. Bavcon. Lani so tako na primer sodelovali s pekinškim botaničnim vrtom, pravkar sodelujejo z ameriškim Smithssonian Gardens, v petek, na nekdanji dan mladosti, bo ob 10. uri javnosti predstavljen njihov Pollinator Garden, v sodelovanju z njimi bodo v ljubljanskem vrtu postavili informativne table o slovenskih rastlinah in njihovih opraševalcih. Danes ob 18. uri pa bo predavanje snovalca tega vrta Jamesa Gagliardija o raziskovanju rastlin in njihovih opraševalcev.
V tujini dobro znan
Ljubljanski botanični vrt, ki je star že 208 let, deluje na treh lokacijah: na Ižanski 15, v krajinskem parku Tivoli in na Večni poti 111. Od leta 2008 je zavarovan kot spomenik državnega pomena, še prej pa je bil na ministrstvu za okolje opredeljen kot posebna naravna vrednota. Dobro je prepoznaven tudi v tujini, leta 2015 mu je svetovna organizacija botaničnih vrtov v Edinburgu podelila nagrado za ex situ varstvo rastlin. V knjigi Botanic Gardens: A living history, ki je leta 2007 izšla v Londonu, predstavljen kot eden od 178 svetovno pomembnih vrtov.
Sedmerica svetovno priznanih
Poleg ljubljanskega so svetovno priznani botanični vrtovi še Gullele Botanic Garden v Etiopiji, Huntington Library, Art Collections and Botanical Gardens v ZDA, Jardín Botánico Universitario – BUAP, Puebla v Mehiki, National Botanic Garden of Wales v Združenem kraljestvu, Pha Tad Ke Botanical Garden v Laosu in Wollongong Botanic Garden v Avstraliji.
