Breza v spomin na belokranjskega komandanta Staneta

Ljubljana – Danes mineva sedemdeset let, odkar je po eksploziji minometa na Lokvah pri Črnomlju umrl borec, partizan in general Franc Rozman – Stane. Brezo v spomin na belokranjskega komandanta bodo člani društva Bela krajina Ljubljana pri vojašnici Edvarda Peperka v Mostah zasadili ob lepšem vremenu.

Predsednik društva Tone Grahek je na včerajšnji slovesnosti povedal, da so se z zasaditvijo brez v več krajih po državi poklonili tudi spominu na vse udeležence osamosvojitvene vojne, ter opozoril na potvarjanje zgodovinskih dejstev, ki da uničujejo tudi lik omenjenega narodnega heroja. Kot je dejal, so bila leta po drugi svetovni vojni čas hitrega razvoja in solidarnosti, med ljudmi so vladali dobri odnosi, a takratni sistem nekateri danes imenujejo totalitarni, čeprav se je jugoslovanski socializem močno razlikoval na primer od sovjetskega.

V društvu si želijo, da bo breza kot simbol Bele krajine trajno spominjala na velikega moža slovenske osamosvojitvene zgodovine. Na pošti na Slovenski cesti pa bo prihodnjih štirinajst dni v uporabi priložnostni poštni žig »Breza komandanta Staneta« in na ogled spominska filatelistična razstava na temo NOB.

Komandant Stane kot vzornik Slovenske vojske

Slovesnosti se je udeležil tudi obrambni minister Janko Veber, ki je poudaril, da smo bili med drugo svetovno vojno z vsemi svobodomiselnimi in demokratičnimi narodi takratnega sveta na zmagovalni strani, za kar se lahko zahvalimo slovenski narodnoosvobodilni partizanski vojski ter borcem, kot je bil Franc Rozman – Stane.

Ta je bil, tako Veber, eden od vzornikov današnjih pripadnikov slovenske vojske. Minister je vesel, da je društvo Bela Krajina Ljubljana tako zaznamovalo spomin na njegovo tragično smrt v deželi brez pred 70 leti.

Franc Rozman – Stane se je kmalu po izbruhu španske državljanske vojne odločil oditi v Španijo. Po vojni je preživel nekaj časa v francoskih taboriščih. Potem ko se je pridružil partizanom, je spomladi 1942 postal poveljnik slovenske 1. štajerske partizanske brigade, pozneje je bil poveljnik 4. operativne cone in nato poveljnik glavnega štaba NOV in POS.

Znani pa so tudi očitki, da je bil kot poveljnik 2. grupe odredov odgovoren za medvojno ropanje in likvidacije nasprotnikov revolucije na območju ljubljanske in po letu 1942 tudi v drugih pokrajinah.