»Dokler bodo zdržale glasilke, bom pel slovenske pesmi«

V Šentvidu pri Stični se bodo jutri zbrali številni pevski zbori; obeležili bodo pol stoletja ubranega petja v tem delu Dolenjske.

Objavljeno
15. junij 2019 08.00
Posodobljeno
15. junij 2019 08.00
Jubilejnega pevskega tabora se bo udeležilo prek 2000 pevk in pevcev. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Šentvid pri Stični – Pod sloganom »Pa se sliš – Naj se sliš« bo v nedeljo potekal jubilejni petdeseti tabor slovenskih pevskih zborov, ki se ga bo udeležilo čez 120 pevskih zborov z 2000 pevci iz domovine, zamejstva in držav nekdanje Jugoslavije. Pokrovitelj prireditve in slavnostni govornik bo predsednik države Borut Pahor.

Zborovsko petje je zelo priljubljeno, saj začnemo Slovenci prepevati že v rosni mladosti. Znan je rek, po katerem trije Slovenci že tvorijo pevski zbor, s tem pa se strinja tudi Marko Repnik, direktor republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti. V državi v različnih pevskih društvih ubrano prepeva več kot 50.000 ljudi, kar nas glede na število prebivalcev uvršča v sam evropski in svetovni vrh.

50.000
ljudi je vključenih v pevska društva


Matej Šteh, predsednik upravnega odbora Tabora in ivanški župan Dušan Strnad sta prepričana, da bo slovenska pesem tudi v prihodnje odmevala s šentviške ravnice. Pred nedeljsko prireditvijo bodo šentviške ulice zasedle stojnice z domačimi ponudniki, v kraju, ki prav v teh dneh dobiva novo asfaltno prevleko, pa želijo še naprej razvijati pevsko, kulinarčno in pohodno turistično ponudbo.


S petjem ga je okužil Kozlevčar


Edini, ki se je udeležil vseh taborov, če odštejemo njegovo služenje vojaškega roka, je 67-letni domačin Stane Peček. Zanj ubrano prepevanje v pevskem zboru Vidovo pomeni življenje in tega se ne namerava odpovedati, saj, dokler bodo glasilke zdržale, bo veselo prepeval slovenske ljudske pesmi. »Brez teh pesmi tudi naroda ne bi bilo, o svoji državi pa bi lahko le pobožno sanjali,« je prepričan.

image
Gradbinci v teh dneh hitijo s posodobitvijo ceste skozi Šentvid pri Stični. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Spominja se, kako je mlade fante nad petjem pred pol stoletja navdušil Tone Kozlevčar, eden od pobudnikov pevskega tabora, dolgoletni član Slovenskega okteta ter ustanovitelj Ribniškega okteta. »Tone nam je rekel, fantje pridite, peli bomo. Dobili smo lepe bele srajce in na prvem pevskem srečanju nas je prepevalo več kot 40 pevk in pevcev. In tako se je tistega davnega leta 1970 začel tabor, za katerega nihče niti pomislil ni, da se bo v slovenskem kulturnem prostoru in predvsem med ljudmi tako uveljavil,« se Peček spominja zametkov tabora.


Kardelja so lovili varnostniki


V spominu mu je ostal tudi nekdanji tvorec socialističnega samoupravljanja Edvard Kardelj, ki je bil pokrovitelj enega tabora, a se je možakar varnostnikom izmuznil, da so ga dolgo iskali, sam pa se je med ploho pomešal med ljudi na eni od bližnjih hiš in veselo nazdravljal.

250
različnih ljudskih pesmi so doslej zapeli na pevskih taborih


Peček pravi, da se koncepta tabora ne sme spreminjati, saj najlepše zvenijo pesmi, ki jih pevci poznajo na pamet, zaradi česar ne potrebujejo besedila in ne not. Pred desetletji je na takšni prireditvi nastopilo tudi do 6000 pevk in pevcev. In,ker je bil prireditveni prostor (amfiteater) pred šolo premajhen, so domačini na hitro z desk naredili oder, zato je prireditev je lahko nemoteno potekala. Po njegovem ljudje radi pojejo zato, ker gre prvenstveno za družabno prireditev, pa tudi zabavno je.

image
Stane Peček, član šentviškega pevskega društva Vidovo FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Brez discipline pa tudi ne gre, saj je zborovodja tisti, ki ga morajo pevci ubogati in zdraharjev med njimi ne sme biti. »Zato praviloma med pevci politikov ni,« je bolj v šali kot zares povedal sogovornik. Glede narodne pesmi je Peček kritičen do današnje mladine, saj raje tolčejo po bobnih in nekaj tulijo, kot da bi zapeli kakšno lepo domačo pesem.


Slovenska pesem ne bo zamrla


Njegov soimenjak Stane Peček (nista v sorodu, op.a.), dolgoletni programski vodja in scenarist tabora pravi, da kjer zamre narodna pesem, tam zamre tudi narodna zavest. Po njegovih besedah se tega moramo še kako zavedati, zato so tabor organizirali, da bi »ostali inu obstali Slovenci«. Na vseh dosedanjih taborih so zapeli več kot 250 različnih pesmi, med njimi največkrat pesmi "Oj, Triglav moj dom" in tisto lepo, malce žalostno koroško pesem "Rož, Podjuna, Zila". Peček se je kot zborovodja vključil v tabor pri tretjem pevskem srečanju.

image
Stane Peček, gonilna sila pevskega tabora FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Zborovskega petja se je učil pri skladatelju, dirigentu in zborovodji Radovanu Gobcu. Ko so hoteli po desetem taboru to pevsko prireditev ukiniti, se je tej nameri uprl Šentvid pri Stični. Tega se še kako dobro spominja Peček, ki je od takrat tudi programski vodja prireditve. »Ko vidiš pevko, ki je prišla daleč iz Prekmurja in mora zaradi tabora oditi od doma zgodaj zjutraj in jo nato z vajami "matramo" od 9. ure do 12. ure, nato pa prepeva še v uradnem delu, ko taka pevka potem reče, mejdun, je bilo luštno, je to zame največje plačilo,« je odgovoril Peček na vprašanje, kaj mu pomeni vsakoletno šentviško prepevanje. In kje vidite tabor čez 50 let? Peček odgovarja: »Mislim, da bomo Slovenci še bolj množično prepevali in spet na novo spoznavali svoje pesmi«.

Šentvidčani vabijo pevce in obiskovalce
Na predvečer pevskega tabora bo danes zvečer ob 20-tih v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični tradicionalni koncert slovenskih pevskih zborov iz zamejstva in iz držav nekdanje Jugoslavije, ki ga bodo sklenili z ognjemetom.
V nedeljo pa organizatorji za obiskovalce in pevce pripravljajo obogaten spremljevalni program v okviru sejma VidArt Šentvid pri Stični 2019. Šentvid bodo napolnile stojnice z različno ponudbo izdelkov ročnih del, umetnostne obrti in drugih lokalnih izdelkov, na osrednjem trgu bo potekal kulturni spremljevalni in zabavni program za obiskovalce vseh starosti, za dobro počutje bodo poskrbela domača društva. Veselo pa bo tudi po zaključku, saj ob 15. uri sledi veselica pri šentviškem gasilskem društvu z ansamblom Nipera in ansamblom Hec.