Dunajske stanovanjske skupnosti za starejše
Starejših bo vedno več, zato je pametno predvideti, kako bo družba skrbela zanje.
Odpri galerijo
StarostnikiDunajLj
Prebivalstvo se stara, življenjska doba se podaljšuje, ljudje pa želijo čim dlje ostati na svojih domovih in v okolju, kjer so preživeli večino časa, je ob otvoritvi konference Dunaj in Ljubljana – mesti po meri človeka, ugotavljal Michael Ludwig, župan avstrijske prestolnice. Že prvi dan srečanja je bilo jasno, da je z bogatejšim proračunom in stoletno tradicijo gradnje mestnih stanovanj Dunaj leta pred Ljubljano, tudi pri raznolikosti skrbi za starejše..
Povprečna starost Dunajčanov, ko začnejo koristiti storitve nege in oskrbe, je od 80 do 84 let, do leta 2030 pa pričakujejo, da se bo število starostnikov podvojilo. Ob takem trendu se morajo po besedah Monike Badilla, vodje strokovnega področja nege in oskrbe v javnem Skladu za socialni Dunaj (Fonds Soziales Wien - FSW), na to pripraviti vnaprej. V Avstriji je socialno področje v pristojnosti posameznih dežel, glavno mesto, ki ima tudi tak status, pa ima pravno stvari urejene z Zakonom o socialni pomoči. FSW skrbi za projektno in vsebinsko financiranje in subvencioniranje, uporabniki plačujejo svoj prispevek na podlagi svojih prihodkov, subvencije pa so tolikšne, da jim nekaj še vedno ostane za normalno preživljanje. Dodatno obstaja tudi finančna pomoč zvezne države za posameznike. Proračun FSW za pomoč na domu je 1,116 milijarde evrov, od tega je 70 odstotkov mestnih sredstev, ostalih trideset prispevajo uporabniki.
Ob otvoritvi konference je ljubljanski župan Zoran Janković svojemu dunajskemu kolegu zavidal predvsem, da je letni proračun Dunaja devet tisoč evrov na prebivalca, Ljubljane pa tisoč evrov. Res pa je, da tudi v MOL skrbijo za oskrbo starejših na domu, tako da bosta iz letošnjega mestnega proračuna mestni javni Zavod za oskrbo na domu in Zavod Pristan dobila prvi 2,4 milijona evrov in drugi 360 tisoč evrov.
Oblike pomoči na domu so slejkoprej odvisne od potreb. Tako na Dunaju kot v Ljubljani poznamo dnevne centre za starejše, druga oblika je stacionarna oskrba v domovih, na Dunaju poznajo tudi kratkotrajno, večinoma do trimesečno, s katero se lahko skrajša tudi čas v bolnišnici.
V svoji predstavitvi alternativnih oblik bivanja za starejše je Monika Badilla predstavila institucionalno oskrbovano bivanje. Gre za stanovanjske skupnosti starejših v zasebnem gospodinjstvu; trenutno je po vseh 23 mestnih četrtih skupaj 120 takih stanovanj, število pa hitro narašča, trenutno so odprti štirje projekti.
Stanovanja za šest do osem oseb so velika okrog dvesto kvadratnih metrov, v njih so enoposteljne sobe, skupne kuhinje, dnevni prostori in sanitarije. V stanovanjske skupnosti se lahko preselijo starejši od 60 let, ki ne morejo ali nočejo živeti sami, ne potrebujejo pa še stacionarne oskrbe - v vsakem primeru gre za samoodločitev. Monika Badilla ugotavlja, da si ljudje radi pomagajo med seboj, od zunaj pa v osnovnem paketu pomagajo s strokovnimi nasveti, tudi pri obvladovanju sporov, ki so v takih skupnostih seveda pričakovani. V skupnosti je porazdeljeno kdaj bo kdo kaj počel.
Bivanje v stanovanjskih skupnostih si po besedah Monike Badilla lahko privoščijo pravzaprav vsi, saj obstaja možnost subvencij; za stanovanja ne skrbi sklad, pač pa pet organizacij, stanovanja pa pred odobritvijo, da so primerna za take skupnosti, preverijo. Najemnina skupaj z osnovnim paketom oskrbe stane FSW pet evrov na osebo na dan, najemniki, ki sklenejo ustrezno pogodbo z najemodajalsko organizacijo pa, kot rečeno, prispevajo po svojih zmožnostih. V FSW imajo posebno službo, ki (trenutno 26.000) strankam svetuje, katero oskrbo izbrati - na domu, v stanovanjskih skupnostih ali v domovih.
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD Ljubljana) je največji zavod v Sloveniji za izvajanje pomoči družini na domu, s celovito socialno oskrbo na domu za starejše, kronično bolne in invalide. Poleg temeljne naloge izvajanja storitve pomoči na domu omogočajo starejšim tudi socialni servis in medgeneracijsko sodelovanje in druženje, pri čemer več kot 70 prostovoljcev letno pomaga 1.500 osebam. V ZOD je trenutno v teku že drugi dveletni slovensko-hrvaški projekt, sofinanciran z več kot milijonom evrov evropskih sredstev, Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu, v katerem so v dobrem letu že skoraj dosegli 24-mesečni plan brezplačnih storitev fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege in dietetike na domu uporabnika. V projektu poleg Ljubljane sodelujejo še Maribor, Zagreb in Čakovec, delno pa tudi Brežice in Karlovac. Mojca Preglau iz Oddelka za zdravje in socialno varstvo MOL je po predstavitvi povedala, da ni jasno, kako se bo dejavnost nadaljevala po zaključku projekta. Osnova bi bil slejkoprej Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Tako na Dunaju kot v Ljubljani starejše uvajajo v nove tehnologije. Pri severnih sosedih je v teku raziskovalni projekt Waalter, v katerem so posamezna gospodinjstva opremili s tablicami, pametnimi urami, ki podpirajo le klice v silo, detektorjem za padce in zdravstvenim kovčkom. V Ljubljani je začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne računalniške tečaje za starejše v vseh 17 četrtnih skupnostih od leta 2007 obiskalo na 1884 tečajih 15.538 udeležencev.
Povprečna starost Dunajčanov, ko začnejo koristiti storitve nege in oskrbe, je od 80 do 84 let, do leta 2030 pa pričakujejo, da se bo število starostnikov podvojilo. Ob takem trendu se morajo po besedah Monike Badilla, vodje strokovnega področja nege in oskrbe v javnem Skladu za socialni Dunaj (Fonds Soziales Wien - FSW), na to pripraviti vnaprej. V Avstriji je socialno področje v pristojnosti posameznih dežel, glavno mesto, ki ima tudi tak status, pa ima pravno stvari urejene z Zakonom o socialni pomoči. FSW skrbi za projektno in vsebinsko financiranje in subvencioniranje, uporabniki plačujejo svoj prispevek na podlagi svojih prihodkov, subvencije pa so tolikšne, da jim nekaj še vedno ostane za normalno preživljanje. Dodatno obstaja tudi finančna pomoč zvezne države za posameznike. Proračun FSW za pomoč na domu je 1,116 milijarde evrov, od tega je 70 odstotkov mestnih sredstev, ostalih trideset prispevajo uporabniki.
Ob otvoritvi konference je ljubljanski župan Zoran Janković svojemu dunajskemu kolegu zavidal predvsem, da je letni proračun Dunaja devet tisoč evrov na prebivalca, Ljubljane pa tisoč evrov. Res pa je, da tudi v MOL skrbijo za oskrbo starejših na domu, tako da bosta iz letošnjega mestnega proračuna mestni javni Zavod za oskrbo na domu in Zavod Pristan dobila prvi 2,4 milijona evrov in drugi 360 tisoč evrov.
Oblike pomoči na domu so slejkoprej odvisne od potreb. Tako na Dunaju kot v Ljubljani poznamo dnevne centre za starejše, druga oblika je stacionarna oskrba v domovih, na Dunaju poznajo tudi kratkotrajno, večinoma do trimesečno, s katero se lahko skrajša tudi čas v bolnišnici.
Stanovanjske skupnosti za starejše od 60 let
V svoji predstavitvi alternativnih oblik bivanja za starejše je Monika Badilla predstavila institucionalno oskrbovano bivanje. Gre za stanovanjske skupnosti starejših v zasebnem gospodinjstvu; trenutno je po vseh 23 mestnih četrtih skupaj 120 takih stanovanj, število pa hitro narašča, trenutno so odprti štirje projekti.
Stanovanja za šest do osem oseb so velika okrog dvesto kvadratnih metrov, v njih so enoposteljne sobe, skupne kuhinje, dnevni prostori in sanitarije. V stanovanjske skupnosti se lahko preselijo starejši od 60 let, ki ne morejo ali nočejo živeti sami, ne potrebujejo pa še stacionarne oskrbe - v vsakem primeru gre za samoodločitev. Monika Badilla ugotavlja, da si ljudje radi pomagajo med seboj, od zunaj pa v osnovnem paketu pomagajo s strokovnimi nasveti, tudi pri obvladovanju sporov, ki so v takih skupnostih seveda pričakovani. V skupnosti je porazdeljeno kdaj bo kdo kaj počel.
Bivanje v stanovanjskih skupnostih si po besedah Monike Badilla lahko privoščijo pravzaprav vsi, saj obstaja možnost subvencij; za stanovanja ne skrbi sklad, pač pa pet organizacij, stanovanja pa pred odobritvijo, da so primerna za take skupnosti, preverijo. Najemnina skupaj z osnovnim paketom oskrbe stane FSW pet evrov na osebo na dan, najemniki, ki sklenejo ustrezno pogodbo z najemodajalsko organizacijo pa, kot rečeno, prispevajo po svojih zmožnostih. V FSW imajo posebno službo, ki (trenutno 26.000) strankam svetuje, katero oskrbo izbrati - na domu, v stanovanjskih skupnostih ali v domovih.
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD Ljubljana) je največji zavod v Sloveniji za izvajanje pomoči družini na domu, s celovito socialno oskrbo na domu za starejše, kronično bolne in invalide. Poleg temeljne naloge izvajanja storitve pomoči na domu omogočajo starejšim tudi socialni servis in medgeneracijsko sodelovanje in druženje, pri čemer več kot 70 prostovoljcev letno pomaga 1.500 osebam. V ZOD je trenutno v teku že drugi dveletni slovensko-hrvaški projekt, sofinanciran z več kot milijonom evrov evropskih sredstev, Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu, v katerem so v dobrem letu že skoraj dosegli 24-mesečni plan brezplačnih storitev fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege in dietetike na domu uporabnika. V projektu poleg Ljubljane sodelujejo še Maribor, Zagreb in Čakovec, delno pa tudi Brežice in Karlovac. Mojca Preglau iz Oddelka za zdravje in socialno varstvo MOL je po predstavitvi povedala, da ni jasno, kako se bo dejavnost nadaljevala po zaključku projekta. Osnova bi bil slejkoprej Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Nove tehnologije
Tako na Dunaju kot v Ljubljani starejše uvajajo v nove tehnologije. Pri severnih sosedih je v teku raziskovalni projekt Waalter, v katerem so posamezna gospodinjstva opremili s tablicami, pametnimi urami, ki podpirajo le klice v silo, detektorjem za padce in zdravstvenim kovčkom. V Ljubljani je začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne računalniške tečaje za starejše v vseh 17 četrtnih skupnostih od leta 2007 obiskalo na 1884 tečajih 15.538 udeležencev.
