Friziranje ni obglavljanje
Med urejanjem več deset tisoč dreves je tudi glavičenje platan ob Ljubljanici
Odpri galerijo
Obrezovanje dreves mora biti opravljeno strokovno. FOTO Mavric Pivk/Delo
Javno podjetje Snaga ne skrbi samo za odvoz smeti in ljubljanski krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, temveč tudi za približno 40.000 dreves. Po obrezovanju v Tivoliju so te dni začeli urejati tudi drevesa v središču mesta.
Med drugim so se lotili tudi glavičenja rjavolistnih platan na Hribarjevem nabrežju in na Prešernovem trgu. Z glavičenjem drevesu vsako leto pred začetkom rastne sezone odstranijo vse enoletne poganjke, pri tem pa pazijo, da dreves ne poškodujejo.
Pri vzdrževanju mestnega drevja sodeluje certificiran arborist, vsako drevo iz digitalnega katastra mestnih dreves vsako leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in potem izdelajo načrt oskrbe zanj. Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Pri obrezovanju upoštevamo pravila arboristične stroke; odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno.
Odstranjujejo le suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa, ne odstranjujejo pa jih zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih »nevšečnosti«. Tudi zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah podiranje ni dopustno. Res pa strokovnjaki opažajo, da gre pri obrezovanju dreves na zasebnih zemljiščih vse prepogosto za »obglavljanje« zdravih odraslih dreves, ki po takem posegu oslabijo in pogosto hitreje propadajo.
Med drugim so se lotili tudi glavičenja rjavolistnih platan na Hribarjevem nabrežju in na Prešernovem trgu. Z glavičenjem drevesu vsako leto pred začetkom rastne sezone odstranijo vse enoletne poganjke, pri tem pa pazijo, da dreves ne poškodujejo.
Pri vzdrževanju mestnega drevja sodeluje certificiran arborist, vsako drevo iz digitalnega katastra mestnih dreves vsako leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in potem izdelajo načrt oskrbe zanj. Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Pri obrezovanju upoštevamo pravila arboristične stroke; odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno.
Odstranjujejo le suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa, ne odstranjujejo pa jih zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih »nevšečnosti«. Tudi zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah podiranje ni dopustno. Res pa strokovnjaki opažajo, da gre pri obrezovanju dreves na zasebnih zemljiščih vse prepogosto za »obglavljanje« zdravih odraslih dreves, ki po takem posegu oslabijo in pogosto hitreje propadajo.
