Izgubljene sledi za rudnikom
Ker krajani veliko naredijo sami s prostovoljnim delom, je tudi naklonjenost medvoške občine velika
Odpri galerijo
Urejanje vaškega središča v Trnovcu je podprto z evropskimi sredstvi. FOTO: Aleš Stergar
Ozka dolina Ločnice, ki se s severovzhoda iz vasi Sora zajeda v Polhograjsko hribovje, je najbolj dostopna (avtomobilska in kolesarska) pot do priljubljene izletniške točke na Katarini. V vaškem jedru razpotegnjene vasi Trnovec bodo to poletje uredili okolico stavbe krajevne skupnosti in športnega igrišča z novim otroškim igriščem in s parkirnimi mesti, jeseni pa naj bi uredili še poškodovano zavarovanje brežin.
Po ponovni ustanovitvi občine Medvode, ta je bila dobra tri desetletja od šestdesetih do devetdesetih let del občine Ljubljana - Šiška, sta se razdružili tudi dve dolomitski krajevni skupnosti: Topol (na Katarini) in Trnovec, ki je po površini ena večjih krajevnih skupnosti, s 160 do 170 prebivalci v vaseh Trnovec in Setnica pa med manjšimi. Šole v kraju ni, otroci se – pač glede na poti staršev – vozijo na Topol, v Soro ali v Presko.
KS Trnovec dobi iz medvoškega občinskega proračuna na leto okrog devet tisoč evrov za svojo dejavnost: od komunale do kulturne in športne dejavnosti. Poleg tega sodelujejo s svojimi predlogi in idejami pri pripravi občinskih načrtov. Prijeten dom KS so pred štirimi leti zgradili sami, na prostoru ob bivalnem zabojniku. S prodajo parcele so dobili sredstva za gradnjo športnega igrišča in hišice KS, kjer potekajo različne dejavnosti za otroke in srečanja. Za gradnjo športnega igrišča je nekaj prispevala tudi občina.
V tokratnem urejanju vaškega jedra so gradbena dela financirana iz občinskega proračuna, otroško igrišče z igrali pa je del projekta LAS Za mesto in vas, kjer bo del denarja prišel iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, del pa iz same KS. Sredstva za ureditev potoka bo prispevala direkcija za vode. Ocena celotnega vlaganja znaša 65.000 evrov. Mojca Murnik, ki je idejni vodja projekta in nadomešča tajnico KS, poudarja, da jim je pri uresničevanju projekta zelo pomagala občina. Ob tem pohvali župana Nejca Smoleta, ki ima po njenih besedah občutek za enakomeren razvoj vse občine.
Seveda pa v Trnovcu veliko naredijo krajani sami s prostovoljnim delom; le-to je tisto, kar da rezultate. Če bi morali vse plačati, ne bi nič imeli, je prepričana Murnikova. Idej imajo v Trnovcu še veliko, ker je pripravljenost za sodelovanje, je tudi naklonjenost občine, saj je sicer potreb v občini veliko.
Dejstvo, da je bil v 19. stoletju Trnovec močno rudarsko naselje – v rudniku so kopali svinčevo rudo s sledmi srebra, zraven je bila topilnica – preseneti marsikaterega sicer rednega izletnika. Sodeč po virih, podjetje nikoli ni bilo prav cvetoče, in to kljub temu, da je bilo v nekem obdobju razmeroma sodobno opremljeno. Viri navajajo, da so bila pod streho drobilniške zgradbe stanovanja za trideset delavcev. Nova hiša za rudarje pa je imela dve kuhinji, štiri štedilnike in osemdeset ležišč, medtem ko je bila uprava v enonadstropnem poslopju s poslovnimi prostori in stanovanjem za nameščence. V dolini Ločnice naj bi rudo po ljudskem izročilu kopali že v rimskih časih, razcvet je kraj doživel v 19. stoletju, oživel pa je tudi tik pred prvo svetovno vojno. Zadnja rudarska združba Knapovže je imela sedež v Medvodah in je obstajala med letoma 1921 in 1946. Dandanašnji ni o rudniku in rudniških obratih v Trnovcu ne duha ne sluha – le vhod v nezavarovan nekdanji rudnik je moč še izbrskati.
Tako je med idejami v Trnovcu tudi želja po obeležitvi krajevne dediščine. Ne le rudniške. Med drugo svetovno vojno sta tam delovali kar dve ilegalni tiskarni, tu so tudi prvič ponatisnili Prešernovo Zdravljico! Dolina Ločnice je bila nekdaj tudi dolina mlinov, žag in vodnih elektrarn, delujejo še dve elektrarni in ena žaga.
V KS bi radi asfaltirali še dober kilometer vaških poti, tako da bi bil standard za vse enak. Asfalt se pozna posebej pozimi, saj je pluženje velikih količin snega z asfalta precej lažje opravilo. V občinskem načrtu za prihodnje leto je tudi gradnja pločnika znotraj strnjenega naselja, kar bo prispevalo k večji prometni varnosti. Glavno prometnico s Sore na Topol, ki je v domeni občine, obnavljajo v skladu z občinskimi načrti postopoma.
Ne gre pozabiti, da je Trnovec izrazito izletniško tranzitno naselje, od koder vodijo planinske poti na Polhograjsko Grmado, Tošč in Sv. Jakob, cesta pa seveda na Topol in do Katarine. Nad dolino Ločnice je obrtniški planinski dom na Govejku, v samem naselju je priznana gostilna Legastja in ob vikendih odprta prijetna okrepčevalnica v brunarici, na poti proti Grmadi pa kmetija odprtih vrat Gonte; pred leti znana kmetija odprtih vrat Robež pa je zaprta in že nekaj let naprodaj.
Po ponovni ustanovitvi občine Medvode, ta je bila dobra tri desetletja od šestdesetih do devetdesetih let del občine Ljubljana - Šiška, sta se razdružili tudi dve dolomitski krajevni skupnosti: Topol (na Katarini) in Trnovec, ki je po površini ena večjih krajevnih skupnosti, s 160 do 170 prebivalci v vaseh Trnovec in Setnica pa med manjšimi. Šole v kraju ni, otroci se – pač glede na poti staršev – vozijo na Topol, v Soro ali v Presko.
KS Trnovec dobi iz medvoškega občinskega proračuna na leto okrog devet tisoč evrov za svojo dejavnost: od komunale do kulturne in športne dejavnosti. Poleg tega sodelujejo s svojimi predlogi in idejami pri pripravi občinskih načrtov. Prijeten dom KS so pred štirimi leti zgradili sami, na prostoru ob bivalnem zabojniku. S prodajo parcele so dobili sredstva za gradnjo športnega igrišča in hišice KS, kjer potekajo različne dejavnosti za otroke in srečanja. Za gradnjo športnega igrišča je nekaj prispevala tudi občina.
Evropski projekt
V tokratnem urejanju vaškega jedra so gradbena dela financirana iz občinskega proračuna, otroško igrišče z igrali pa je del projekta LAS Za mesto in vas, kjer bo del denarja prišel iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, del pa iz same KS. Sredstva za ureditev potoka bo prispevala direkcija za vode. Ocena celotnega vlaganja znaša 65.000 evrov. Mojca Murnik, ki je idejni vodja projekta in nadomešča tajnico KS, poudarja, da jim je pri uresničevanju projekta zelo pomagala občina. Ob tem pohvali župana Nejca Smoleta, ki ima po njenih besedah občutek za enakomeren razvoj vse občine.
Seveda pa v Trnovcu veliko naredijo krajani sami s prostovoljnim delom; le-to je tisto, kar da rezultate. Če bi morali vse plačati, ne bi nič imeli, je prepričana Murnikova. Idej imajo v Trnovcu še veliko, ker je pripravljenost za sodelovanje, je tudi naklonjenost občine, saj je sicer potreb v občini veliko.
Dejstvo, da je bil v 19. stoletju Trnovec močno rudarsko naselje – v rudniku so kopali svinčevo rudo s sledmi srebra, zraven je bila topilnica – preseneti marsikaterega sicer rednega izletnika. Sodeč po virih, podjetje nikoli ni bilo prav cvetoče, in to kljub temu, da je bilo v nekem obdobju razmeroma sodobno opremljeno. Viri navajajo, da so bila pod streho drobilniške zgradbe stanovanja za trideset delavcev. Nova hiša za rudarje pa je imela dve kuhinji, štiri štedilnike in osemdeset ležišč, medtem ko je bila uprava v enonadstropnem poslopju s poslovnimi prostori in stanovanjem za nameščence. V dolini Ločnice naj bi rudo po ljudskem izročilu kopali že v rimskih časih, razcvet je kraj doživel v 19. stoletju, oživel pa je tudi tik pred prvo svetovno vojno. Zadnja rudarska združba Knapovže je imela sedež v Medvodah in je obstajala med letoma 1921 in 1946. Dandanašnji ni o rudniku in rudniških obratih v Trnovcu ne duha ne sluha – le vhod v nezavarovan nekdanji rudnik je moč še izbrskati.
Ponatis Zdravljice
Tako je med idejami v Trnovcu tudi želja po obeležitvi krajevne dediščine. Ne le rudniške. Med drugo svetovno vojno sta tam delovali kar dve ilegalni tiskarni, tu so tudi prvič ponatisnili Prešernovo Zdravljico! Dolina Ločnice je bila nekdaj tudi dolina mlinov, žag in vodnih elektrarn, delujejo še dve elektrarni in ena žaga.
V KS bi radi asfaltirali še dober kilometer vaških poti, tako da bi bil standard za vse enak. Asfalt se pozna posebej pozimi, saj je pluženje velikih količin snega z asfalta precej lažje opravilo. V občinskem načrtu za prihodnje leto je tudi gradnja pločnika znotraj strnjenega naselja, kar bo prispevalo k večji prometni varnosti. Glavno prometnico s Sore na Topol, ki je v domeni občine, obnavljajo v skladu z občinskimi načrti postopoma.
Ne gre pozabiti, da je Trnovec izrazito izletniško tranzitno naselje, od koder vodijo planinske poti na Polhograjsko Grmado, Tošč in Sv. Jakob, cesta pa seveda na Topol in do Katarine. Nad dolino Ločnice je obrtniški planinski dom na Govejku, v samem naselju je priznana gostilna Legastja in ob vikendih odprta prijetna okrepčevalnica v brunarici, na poti proti Grmadi pa kmetija odprtih vrat Gonte; pred leti znana kmetija odprtih vrat Robež pa je zaprta in že nekaj let naprodaj.
