Je gradbena jama na območju Tobačne tempirana bomba?
Strokovno mnenje razkriva številne nevarnosti na zapuščenem gradbišču Tobačne.
Odpri galerijo
Gradbena jama, ki na območju nekdanje tovarne Tobačne zeva že več kot šest let, skriva številne nevarnosti in je prava tempirana bomba. FOTO: Tomi Lombar
»Nevarnosti na obstoječi gradbeni jami so: deformacije, možnost porušenja, velike količine vode, neizvajanje monitoringa in vzdrževanja, slabo stanje geotehničnih sider, potres.« To razkriva strokovna analiza, ki ga je izdelala ljubljanska družba za projektiranje in svetovanje Elea Ic. »Glede na razmere se strinjam, da bi bilo treba prekinjeno gradnjo čim prej nadaljevati,« ocenjuje stečajni upravitelj Grega Erman.
V uredništvu Dela smo prejeli strokovno mnenje o morebitnih tveganjih, ki se pojavljajo na že šest let zapuščenem gradbišču na območju Tobačne. Spomnimo, da je stečajni upravitelj propadlega Imosa-G Grega Erman že šestič neuspešno prodajal 49 nepremičnin na območju nekdanje tovarne Tobačna. Erman pravi, da trenutno čakajo na odločitev višjega sodišča o vloženih pritožbah številnih upnikov zoper sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ni dalo soglasja k prodajni pogodbi z avstrijskimi kupci oziroma z družbo EWO-Bauträger. Avstrijci so za nakup kompleksa Tobačne mesto sicer ponudili 25 milijonov evrov.
»Ko bo ta odločitev znana, se bodo prodajni postopki lahko nadaljevali,« pravi stečajni upravitelj. Medtem, ko morebitni kupci Tobačne mesta vlagajo pritožbe in sodni mlini (počasi) meljejo, pa gradbena jama stoji, kar seveda povzroča številne nevarnosti. Prav na to opozarja gradbeni strokovnjak Marko Žibert iz družbe Elea Ic, ki je skupaj s sodelavci pripravil strokovno analizo gradbene jame, ki zeva na območju Tobačne. V dokumentu so zelo podrobno popisane trenutne razmere na območju, velikem kar 33.300 kvadratnih metrov in razčlenjene vse nevarnosti. Te so posledica ustavitve vseh gradbenih del propadlega Imosa-G, ki so se začela maja leta 2011 in ustavila leto kasneje.
Če na kratko povzamemo, so na obstoječi gradbeni jami številna tveganja in po mnenju naših sogovornikov, ki ne želijo biti imenovani, je Tobačna postala tempirana bomba. Med drugim Žibert opozarja, da je bila gradbena jama projektirana kot začasna konstrukcija, zato sploh ni bilo preverjeno, kaj bi se zgodilo v primeru potresa. Ugotavlja tudi, da bi bilo v jami treba znižati talno vodo. Zaskrbljujoča je tudi strokovna ugotovitev, da po ustavitvi gradnje na tem območju monitoringa praktično ni več.
»Že podatek, da na celotni stranici proti železnici, ki predstavlja glavno arterijo med Luko Koper in Evropo, ni bila izvedena nobena meritev, pove vse. Predvsem vidimo težave glede prekomernih deformacij na strani železnice. To pomeni, da bi morali v primeru pojava deformacij vlaki voziti počasneje. Nemudoma bi bilo treba opraviti sanacijo deformacij. V najslabšem primeru, če bi se zgodila večja deformacija, pa lahko vlak tudi iztiril,« piše v dokumentu.
Na Slovenskih železnicah (SŽ) poudarjajo, da pozorno spremljajo varnost in stanje železniških prog, ki jih upravljajo in dodajajo, da so proge absolutno varne. Po njihovem mnenju strokovno mnenje družbe Elea Ic temelji izključno na vizualnem pregledu gradbene jame. »Torej brez ustreznih meritev in monitoringov. Ugotovitve so zgolj ocene in ne odražajo dejanskega stanja,« trdijo na železnicah. Dodajajo, da na tem odseku proge od Ljubljane proti Borovnici vsak dan vozi 39 potniških in okoli 90 tovornih vlakov ter, da strokovnjaki SŽ-Infrastruktura odsek nadzorujejo z rednimi pregledi in preučujejo posedanja.
»Podatki, ki smo jih pridobili z ustreznimi meritvami kažejo, da je gradbena jama stabilna in do prekinitve železniškega prometa ne more priti. Prav tako je vožnja po tem železniškem odseku povsem varna,« ocenjujejo na SŽ. Na vprašanje, kolikšna bi bila previdena škoda v primeru, če bi se promet na železniški progi proti Luki Koper ustavil, pa odgovarjajo: »Ker so strokovnjaki SŽ-Infrastruktura z ustreznimi meritvami ugotovili, da na progi ni sprememb in da je gradbena jama stabilna, o oceni škode v primeru zaprtja proge za leto dni ne želimo špekulirati. Podatki namreč kažejo, da do prekinitve prometa ne more priti in da je vožnja po omenjenem odseku povsem varna.«
Problematika gradbene jame v Tobačni mi je znana, pravi stečajni upravitelj Imosa-G Grega Erman. »Celotno gradbišče je sicer še vedno v posesti in upravljanju gradbene družbe, ki je bila nosilec gradnje. Dogovorjeni smo, da bomo izvedli neposredno primopredajo kupcu, ko bo prodaja zaključena in sicer zato, ker v stečaju nimam zaposlenih strokovnjakov za to področje. Ta družba izvaja vse nujne dejavnosti za tekoče zavarovanje gradbišča,« pravi Erman.
Ob tem dodaja: »Tudi v stečajnem postopku izvajamo monitoring in sledimo vsem morebitnim premikom v gradbeni jami, predvsem na strani, kjer je železnica. V zadnjih treh letih premikov nismo zaznali.« O možnostih sanacije gradbene jame je bilo po njegovih besedah med stečajem pregledanih več možnosti – od zasutja jame do dokončanja garažne hiše do tako imenovanega kota nič, kar bi stabiliziralo celotno območje.
»Vendar glede na razpoložljiva sredstva v stečaju, izvedba takšnih posegov žal ni možna. Lahko bi se izvedla le ob (finančnem) sodelovanju upnikov (predvsem DUTB), ki pa niso pripravljeni finančno sodelovati pri takšnih posegih,« dodaja Erman. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno z gradnjo čim prej nadaljevati, vendar bo to mogoče šele po zaključeni prodaji celotnega kompleksa. »Davkoplačevalci pa v nobenem primeru ne bodo plačali te sanacije. Skupna vrednost nepremičnin namreč bistveno presega morebitne stroške sanacije gradbene jame,« še dodaja stečajni upravitelj Imosa-G.
V uredništvu Dela smo prejeli strokovno mnenje o morebitnih tveganjih, ki se pojavljajo na že šest let zapuščenem gradbišču na območju Tobačne. Spomnimo, da je stečajni upravitelj propadlega Imosa-G Grega Erman že šestič neuspešno prodajal 49 nepremičnin na območju nekdanje tovarne Tobačna. Erman pravi, da trenutno čakajo na odločitev višjega sodišča o vloženih pritožbah številnih upnikov zoper sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ni dalo soglasja k prodajni pogodbi z avstrijskimi kupci oziroma z družbo EWO-Bauträger. Avstrijci so za nakup kompleksa Tobačne mesto sicer ponudili 25 milijonov evrov.
»Ko bo ta odločitev znana, se bodo prodajni postopki lahko nadaljevali,« pravi stečajni upravitelj. Medtem, ko morebitni kupci Tobačne mesta vlagajo pritožbe in sodni mlini (počasi) meljejo, pa gradbena jama stoji, kar seveda povzroča številne nevarnosti. Prav na to opozarja gradbeni strokovnjak Marko Žibert iz družbe Elea Ic, ki je skupaj s sodelavci pripravil strokovno analizo gradbene jame, ki zeva na območju Tobačne. V dokumentu so zelo podrobno popisane trenutne razmere na območju, velikem kar 33.300 kvadratnih metrov in razčlenjene vse nevarnosti. Te so posledica ustavitve vseh gradbenih del propadlega Imosa-G, ki so se začela maja leta 2011 in ustavila leto kasneje.
Monitorniga sploh ni!
Če na kratko povzamemo, so na obstoječi gradbeni jami številna tveganja in po mnenju naših sogovornikov, ki ne želijo biti imenovani, je Tobačna postala tempirana bomba. Med drugim Žibert opozarja, da je bila gradbena jama projektirana kot začasna konstrukcija, zato sploh ni bilo preverjeno, kaj bi se zgodilo v primeru potresa. Ugotavlja tudi, da bi bilo v jami treba znižati talno vodo. Zaskrbljujoča je tudi strokovna ugotovitev, da po ustavitvi gradnje na tem območju monitoringa praktično ni več.
»Že podatek, da na celotni stranici proti železnici, ki predstavlja glavno arterijo med Luko Koper in Evropo, ni bila izvedena nobena meritev, pove vse. Predvsem vidimo težave glede prekomernih deformacij na strani železnice. To pomeni, da bi morali v primeru pojava deformacij vlaki voziti počasneje. Nemudoma bi bilo treba opraviti sanacijo deformacij. V najslabšem primeru, če bi se zgodila večja deformacija, pa lahko vlak tudi iztiril,« piše v dokumentu.
Slovenske železnice: proga je absolutno varna
Na Slovenskih železnicah (SŽ) poudarjajo, da pozorno spremljajo varnost in stanje železniških prog, ki jih upravljajo in dodajajo, da so proge absolutno varne. Po njihovem mnenju strokovno mnenje družbe Elea Ic temelji izključno na vizualnem pregledu gradbene jame. »Torej brez ustreznih meritev in monitoringov. Ugotovitve so zgolj ocene in ne odražajo dejanskega stanja,« trdijo na železnicah. Dodajajo, da na tem odseku proge od Ljubljane proti Borovnici vsak dan vozi 39 potniških in okoli 90 tovornih vlakov ter, da strokovnjaki SŽ-Infrastruktura odsek nadzorujejo z rednimi pregledi in preučujejo posedanja.
»Podatki, ki smo jih pridobili z ustreznimi meritvami kažejo, da je gradbena jama stabilna in do prekinitve železniškega prometa ne more priti. Prav tako je vožnja po tem železniškem odseku povsem varna,« ocenjujejo na SŽ. Na vprašanje, kolikšna bi bila previdena škoda v primeru, če bi se promet na železniški progi proti Luki Koper ustavil, pa odgovarjajo: »Ker so strokovnjaki SŽ-Infrastruktura z ustreznimi meritvami ugotovili, da na progi ni sprememb in da je gradbena jama stabilna, o oceni škode v primeru zaprtja proge za leto dni ne želimo špekulirati. Podatki namreč kažejo, da do prekinitve prometa ne more priti in da je vožnja po omenjenem odseku povsem varna.«
Erman je z razmerami v jami seznanjen
Problematika gradbene jame v Tobačni mi je znana, pravi stečajni upravitelj Imosa-G Grega Erman. »Celotno gradbišče je sicer še vedno v posesti in upravljanju gradbene družbe, ki je bila nosilec gradnje. Dogovorjeni smo, da bomo izvedli neposredno primopredajo kupcu, ko bo prodaja zaključena in sicer zato, ker v stečaju nimam zaposlenih strokovnjakov za to področje. Ta družba izvaja vse nujne dejavnosti za tekoče zavarovanje gradbišča,« pravi Erman.
Ob tem dodaja: »Tudi v stečajnem postopku izvajamo monitoring in sledimo vsem morebitnim premikom v gradbeni jami, predvsem na strani, kjer je železnica. V zadnjih treh letih premikov nismo zaznali.« O možnostih sanacije gradbene jame je bilo po njegovih besedah med stečajem pregledanih več možnosti – od zasutja jame do dokončanja garažne hiše do tako imenovanega kota nič, kar bi stabiliziralo celotno območje.
»Vendar glede na razpoložljiva sredstva v stečaju, izvedba takšnih posegov žal ni možna. Lahko bi se izvedla le ob (finančnem) sodelovanju upnikov (predvsem DUTB), ki pa niso pripravljeni finančno sodelovati pri takšnih posegih,« dodaja Erman. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno z gradnjo čim prej nadaljevati, vendar bo to mogoče šele po zaključeni prodaji celotnega kompleksa. »Davkoplačevalci pa v nobenem primeru ne bodo plačali te sanacije. Skupna vrednost nepremičnin namreč bistveno presega morebitne stroške sanacije gradbene jame,« še dodaja stečajni upravitelj Imosa-G.
