Kaj vse moti kolesarje v Ljubljani

Kolesarjem najbolj prijazna svetovna mesta so po oceni ocenjevalcev iz Københavna, Montreala, Francije in iz Barcelone še naprej København, Amsterdam in Utrecht, danska in nizozemska mesta, ki že vse od prve objave indeksa Copenhagenize leta 2011 ohranjajo veliko prednost pred zasledovalci. Ljubljana je med dvajseterico objavljenih tokrat najnižje, na 14. mestu.

Pri ocenjevanju leta 2015 je bila Ljubljana, daleč najmanjše ocenjeno mesto, na 13. mestu, predlani pa na izvrstnem 8. mestu. V Ljubljanski kolesarski mreži so takoj po objavi letošnje lestvice na facebooku zapisali, da imajo tovrstne lestvice bolj malo smisla in služijo bolj marketinškim oziroma političnim potrebam mest, saj je nemogoče določiti, primerjati in objektivno meriti vse kriterije, ki naj bi predstavljali »kolesarjem prijazno mesto«.

Realno bi vsa nizozemska mesta prehitela večino mest na svetu, pa sta na lestvici samo dve. Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže (LKM) meni, da bi bilo bolj smiselno primerjati Ljubljano z mesti primerljive velikosti, ki večinoma niso zajeta na lestvici, na primer Gradec, Vitoria, Münster, Malmö, Nantes in podobna.





Morten Kabell, izvršni direktor Copenhagenize, ugotavlja, da je Ljubljana še vedno navdušujoče mesto, a je od prejšnje analize malo stagnirala in mora slediti razvoju. Če bo želela Ljubljana ostati med prvo dvajseterico, mora rešiti predvsem vprašanje parkiranja koles, preveč je prekinitev kolesarskega omrežja zunaj središča mesta, kolesarske steze so mestoma preozke in nevarne, rešiti bi morala še težave z zimskim vzdrževanjem.



Ocenjevalci navajajo, da ne gre za majhne, temveč nujne ukrepe. Za letošnjo ohranitev v dvajseterici je »zaslužno« dvoje: skoraj brezplačna izposoja koles v sistemu Bicikelj in številne enosmerne ulice, v katerih je kolesarski promet dovoljen v obe smeri. Opaženo je bilo primerno urejanje križišč in širitev območij brez motornega prometa. Pa tudi, da kolesarijo ženske in moški vseh starosti in da veliko mestnih načrtov vključuje kolesarjenje kot pomemben dejavnik za zdrav razvoj mesta.

Kolesarska mreža: Ocena je realna

Lea Rikato Ružič pravi, da lestvica za Ljubljano sicer prikazuje kar realno stanje. Globalno je res kolesarjem prijazna, drugače ne bi bilo toliko kolesarjev. V zadnjem desetletju je bilo izvedenih kar nekaj dobrih ukrepov. A padec po lestvici je po mnenju kolesarske mreže kar realen, saj vedo, da nekatera mesta po svetu precej hitreje vlagajo v kolesarjenje in še bolj omejujejo avtomobilski promet, zadev se pa lotevajo tudi bolj strateško.

Glavne težave ostajajo prekinitve v omrežju (tako je celoten jug Ljubljane slabo povezan), težava so dostopi do nekaterih večjih zaposlitvenih središč (Tehnološki park, Litostroj, NS Rudnik ...itd), notranji obroč je za kolesarje nepovezan, ni varovanih kolesarnic, zato je problem tudi kraja koles. Udobnost in varnost kolesarskih površin (širina, vodenje itd.) sta pogosto nezadovoljivi. Tudi zato prav velikega skoka v številu kolesarjev še ni bilo.


»Ljubljanski kolesarji so nezadovoljni z obravnavo v času gradbenih del in cestnih zapor ter vključevanjem in upoštevanjem njihovih mnenj pri načrtovanju,« dodaja Lea Rikato Ružič. Moti jih, da veliko tistih, ki odločajo o kolesarski infrastrukturi, sploh ne kolesari in tako preprosto ne morejo načrtovati površin enako dobro, kot če bi jih sami uporabljali. Pogrešajo tudi sistemski in strateški pristop; veliko potenciala je tudi v sodelovanju z državo, na primer na področju daljinskih kolesarskih poti in multimodalnosti, posebej z železniškim prometom. V LKM upajo, da bo pridobitev organizacije največje kolesarske konference Velo-city 2020 dober pritisk na mesto in državo, da se koreniteje in bolj strateško lotijo reševanja trših orehov.

Občino zmotila pripomba o pluženju pozimi

V Mestni občini Ljubljana so se z uvrstitvijo pohvalili, zmotila pa jih je pripomba o zimskem vzdrževanju, saj preteklo zimo ni snežilo. V MOL navajajo, da za vzdrževanje kolesarske infrastrukture skrbijo skozi celo leto, tudi pozimi. Globalno gledano je Ljubljana res prijazna kolesarjem, so zapisali v Ljubljanski kolesarki mreži, ker večina mest lahko samo sanja o razmerah, ki so pri nas, a primerjati se moramo z boljšimi. Kvečjemu lahko takšne lestvice celo škodijo, saj se mesto pogosto hvali z uvrstitvijo in počiva na »lovorikah«.

Kolesarjem pa uvrstitev na lestvici ne pomeni prav dosti, želijo pač varno in udobno kolesariti s svojimi otroki, babicami in dedki, v šolo, na delo, po opravkih in za rekreacijo. Brez prekinitev v omrežju, brez lukenj v asfaltu, brez ovir na stezah, brez ustrahovanja, ki si ga privoščijo vozniki, brez množičnih kraj koles.