Kako bodo oživili Črnuški bajer
Uredili bodo bregove in poti ter povečali dotok vode, obiskovalce pa prosijo, naj ne hranijo rib.
Odpri galerijo
Do jeseni bodo Črnuški bajer spremenili v prijetno točko za sprehajalce. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Črnuški bajer bo MOL v sodelovanju s skupino Prostorož in strokovnjaki, ki bodo poskrbeli za biotsko raznovrstnost tega novodobnega mokrišča, do jeseni spremenila v prijetno točko za meščane in okoličane. Predvsem za najbližje sosede iz črnuškega centra starejših.
Črnuški bajer, ki je šele pred desetletjem nastal na območju nekdanjega glinokopa, v katerem so surovino od devetnajstega stoletja izkoriščale Črnuške opekarne, ima zaradi prelaganja odgovornosti za vzdrževanje med državo in občino nekoliko negativno zgodovino, je ob predstavitvi njegove prenove priznala Nataša Jazbinšek Seršen, vodja občinskega oddelka za varstvo okolja. Ko pa je MOL lani parcelo odkupil, so priprave na prenovo stekle kot namazane.
Končni cilj sta urejena bajer in njegova okolica z vso svojo naravno različnostjo, ki jo bo treba doseči z odstranitvijo tujerodnih rastlin in živali ter naselitvijo domačih. Obnovili bodo tudi ograje in poti, ki bodo take, da na njih ne bodo imeli težav niti gibalno omejeni starejši stanovalci doma starejših. K opremi takšnega okolja spadajo klopi za počitek, koši za smeti, igrala in stojala za kolesa. In celo interaktivna učna pot.
Zadnja leta so bile glavne nadloge (poletni) smrad, komarji in podgane. Z ukrepi, med katerimi je poleg naselitve domače flore in favne ter okrepitve bregov tudi povečan dotok vode – in po predlogu udeležencev na predstavitvi v domu starejših tudi za meter višja raven vode – bodo te nadloge odpravljene. MOL bo poskrbela tako za redno čiščenje in tudi za pozno košnjo, da bodo travniške cvetlice lahko sploh vzcvetele, veliko pa lahko naredijo obiskovalci, od otrok iz vrtcev in šol ter mladincev do starejših občanov, in sicer že s tem, da ne mečejo hrane (in odpadkov) ne v vodo ne po brežinah.
Črnučani, tudi nezaupljivi nekdanji in sedanji četrtni svetniki, dvomijo, da bo vse res teklo tako, kot so si zamislili v Prostorožu in MOL. Vendar je podžupan Janez Koželj zagotovil, da ni uradnik, da prav zato ni v službi MOL, da je bliže ljudem. Preden je občina napovedala prenovo, so bile glasne tudi ideje, da bi bajer, pravzaprav dva bajerja, prek katerih naj bi bila kar 67-metrska brv, preprosto zasuli, kar bi bilo za Koželja prav bogokletno. Podžupan je po lastnih besedah tudi zato ustanovil Društvo zelenih nadzornikov, da bi bili slaba vest MOL. In še: stvari je treba vzeti v svoje roke, ne pa se izgovarjati. Poučen in dober primer je po njegovih besedah tudi prva ulica, ki jo je MOL dal v upravljanje prebivalcem; predana je tudi že druga.
Voda ljudem veliko pomeni. Kar 92 odstotkov vseh mest tega sveta je ob vodi, Ljubljana je (z Ljubljanico in Gruberjevim kanalom) celo otok. In tako je podžupan Koželj začel pred dvanajstimi leti razvijati Ljubljano kot mesto na vodi. Mesto je MOL začel oživljati z urejanjem bregov in postavljanjem mostov, z nadaljevanjem vizije Jožeta Plečnika. Ob dveh obnovljenih je bilo v tem času postavljenih kar 11 novih – in podžupan priznava, da svojega načrta na začetku ni preveč na glas razlagal, gradnje so se lotili pravzaprav na skrivaj, ker bi jih veliko poskočilo, češ, da je nor. Zdaj pa se je življenje začelo vračati ob in na vodo: druženje, sproščanje, rekreacija, festivali, vile; rečni park, močvirski park, ribičija, vodna krajina, našteva Janez Koželj. Voda pač prinaša blaginjo.
Črnuški bajer, ki je šele pred desetletjem nastal na območju nekdanjega glinokopa, v katerem so surovino od devetnajstega stoletja izkoriščale Črnuške opekarne, ima zaradi prelaganja odgovornosti za vzdrževanje med državo in občino nekoliko negativno zgodovino, je ob predstavitvi njegove prenove priznala Nataša Jazbinšek Seršen, vodja občinskega oddelka za varstvo okolja. Ko pa je MOL lani parcelo odkupil, so priprave na prenovo stekle kot namazane.
Končni cilj sta urejena bajer in njegova okolica z vso svojo naravno različnostjo, ki jo bo treba doseči z odstranitvijo tujerodnih rastlin in živali ter naselitvijo domačih. Obnovili bodo tudi ograje in poti, ki bodo take, da na njih ne bodo imeli težav niti gibalno omejeni starejši stanovalci doma starejših. K opremi takšnega okolja spadajo klopi za počitek, koši za smeti, igrala in stojala za kolesa. In celo interaktivna učna pot.
Smrad, komarji in podgane
Zadnja leta so bile glavne nadloge (poletni) smrad, komarji in podgane. Z ukrepi, med katerimi je poleg naselitve domače flore in favne ter okrepitve bregov tudi povečan dotok vode – in po predlogu udeležencev na predstavitvi v domu starejših tudi za meter višja raven vode – bodo te nadloge odpravljene. MOL bo poskrbela tako za redno čiščenje in tudi za pozno košnjo, da bodo travniške cvetlice lahko sploh vzcvetele, veliko pa lahko naredijo obiskovalci, od otrok iz vrtcev in šol ter mladincev do starejših občanov, in sicer že s tem, da ne mečejo hrane (in odpadkov) ne v vodo ne po brežinah.
Črnučani, tudi nezaupljivi nekdanji in sedanji četrtni svetniki, dvomijo, da bo vse res teklo tako, kot so si zamislili v Prostorožu in MOL. Vendar je podžupan Janez Koželj zagotovil, da ni uradnik, da prav zato ni v službi MOL, da je bliže ljudem. Preden je občina napovedala prenovo, so bile glasne tudi ideje, da bi bajer, pravzaprav dva bajerja, prek katerih naj bi bila kar 67-metrska brv, preprosto zasuli, kar bi bilo za Koželja prav bogokletno. Podžupan je po lastnih besedah tudi zato ustanovil Društvo zelenih nadzornikov, da bi bili slaba vest MOL. In še: stvari je treba vzeti v svoje roke, ne pa se izgovarjati. Poučen in dober primer je po njegovih besedah tudi prva ulica, ki jo je MOL dal v upravljanje prebivalcem; predana je tudi že druga.
Voda ljudem veliko pomeni. Kar 92 odstotkov vseh mest tega sveta je ob vodi, Ljubljana je (z Ljubljanico in Gruberjevim kanalom) celo otok. In tako je podžupan Koželj začel pred dvanajstimi leti razvijati Ljubljano kot mesto na vodi. Mesto je MOL začel oživljati z urejanjem bregov in postavljanjem mostov, z nadaljevanjem vizije Jožeta Plečnika. Ob dveh obnovljenih je bilo v tem času postavljenih kar 11 novih – in podžupan priznava, da svojega načrta na začetku ni preveč na glas razlagal, gradnje so se lotili pravzaprav na skrivaj, ker bi jih veliko poskočilo, češ, da je nor. Zdaj pa se je življenje začelo vračati ob in na vodo: druženje, sproščanje, rekreacija, festivali, vile; rečni park, močvirski park, ribičija, vodna krajina, našteva Janez Koželj. Voda pač prinaša blaginjo.
