Kako je madžarski denar pljusknil v prestolnico in prebudil Emoniko
Prestolnica bo s pomočjo novega madžarskega investitorja verjetno dobila novo avtobusno in železniško postajo.
Odpri galerijo
Bodo po Madžarih, Romunih in Južnoafričanih novo avtobusno in železniško postajo v prestolnici zgradili madžarski bankirji? FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Veseli nas, da v projekt Emonika vstopa tako resen partner, kot je madžarska banka OTP. To omogoča, da se bo projekt nadaljeval,« je za Delo povedal župan Zoran Janković. Občina je že v letošnjem proračunu za urejanje komunalne infrastrukture na območju potniškega centra Ljubljana (PCL) namenila 6,3 milijona evrov, do leta 2021, ko naj bi se projekt končal, pa bo skupaj 54,5 milijona evrov. Država naj bi za projekt letos prispevala 64 milijonov evrov.
V javnosti je včeraj odjeknila novica, da naj bi projekt Emonika končno oživili novi investitorji. Gre za največjo madžarsko banko OTP, ki naj bi vstopila v zasebni del projekta Emonika, zgradila pa bi tudi železniško in avtobusno postajo, hotel in nakupovalno središče. Projekt Emonika, s katerim bi prestolnica končno dobila novo avtobusno in železniško postajo, se vleče že 17 let. Leta 2002 je občina izvedla mednarodni natečaj za območje ljubljanskega potniškega centra. Od takrat naprej se je projekt vlekel in zapletal, investitorji so vstopali in se umikali, gradnja pa se je vse bolj odmikala.
Zazidalni načrt za Potniški center Ljubljana (PCL) je bil sprejet štiri leta kasneje, natančneje leta 2006. Ob predstavitvi projekta Emonika oktobra leta 2007 sta madžarski Trigranit in Slovenske železnice napovedala, da naj bi ga uresničila do leta 2010, vrednost projekta sta takrat ocenila na 222 milijonov evrov. Po prvotnem načrtu naj bi Madžari zgradili novo avtobusno in železniško postajo in ju kasneje brezplačno prenesli na Slovenske železnice (SŽ). Mestni svet je aprila leta 2009 spremenil zazidalni načrt za širše območje PCL in povišal komunalni prispevek ter hkrati predpisal, da mora vlagatelj gradnjo izvesti v eni fazi.
Maja leta 2010 je družba Emonika občini in Slovenskim železnicam predstavila idejno zasnovo nove avtobusne in železniške postaje, mestni svet pa je konec leta 2011 zazidalni načrt ponovno spremenil. Leta 2014 je madžarski Trigranit zahteval razdrtje pogodbe s SŽ, o nadaljevanju projekta pa so se na železnicah tri leta kasneje začeli pogovarjati z novim investitorjem – romunskim finančnim skladom Prime Kapital. Ko se je januarja lani projekt znova ustavil, pa so na SŽ zatrdili, da gre projekt Emonika naprej. Južnoafriška nepremičninska družba Mas Real Estate, ki je z romunskim finančnim skladom Prime Kapital ustanovila skupno podjetje za vlaganje v komercialni del Emonike, je namreč točno pred letom dni sporočila, da se iz projekta za nedoločen čas umika.
Dušan Mes, prvi človek Slovenskih železnic, je pred letom dni za Delo pojasnil, da o umiku zasebnih vlagateljev iz Emonike ni bil obveščen. Pri tem pa je zatrdil: »Prestolnica bo do leta 2020 dobila novo avtobusno in železniško postajo, trgovskega centra in hotela pa pač ne bo.
Na vprašanja o zunajsodni poravnavi med madžarsko družbo Granit Polus, sicer naslednikom družbe Trigranit in SŽ, ter o vstopu madžarske banke OTP pa je Mes včeraj odgovoril: »Slovenske železnice so Granit Polus seznanile z dogovori o prevzemu projekta Emonika, za katerega se je odločila madžarska banka OTP. Sodna poravnava s podjetjem Granit Polus je bila sklenjena konec lanskega leta. S tem so Slovenske železnice pridobile stavbne pravice nad celotnim projektom, hkrati pa smo prodali triodstotni delež v družbah Emonika. Od novega lastnika pričakujemo čimprejšnje nadaljevanje projekta.«
Ljubljanski župan Zoran Janković je včeraj zanikal, da so se tik pred koncem leta že srečal s predstavniki madžarske banke OTP. »Predstavniki projekta Emonika so na Mestno občino Ljubljana podali vlogo za morebitno uveljavljanje predkupne pravice, vendar je ne bomo uveljavili. Veseli nas, da v projekt vstopa tako resen partner, kot je banka OTP. To omogoča, da se bo projekt nadaljeval,« je dejal Janković.
Ob tem dodajmo, da je ljubljanski župan v intervjuju za Sobotno prilogo Dela septembra lani dejal, da je država v letošnjem proračunu za ureditev glavne železniške in avtobusne postaje v Ljubljani namenila 64 milijonov evrov. Ali to tudi drži, smo vprašali Damirja Topolka, direktorja direkcije za infrastrukturo. Odgovorov nismo prejeli, vendar je Topolko zatrdil, da bo na vprašanja odgovoril danes. Sicer pa je občina za projekt ljubljanskega potniškega centra sredstva namenila že v letošnjem proračunu.
Tako bo občina letos začela urejati komunalno infrastrukturo na območju Potniškega centra Ljubljana oziroma v okolici avtobusne in železniške postaje. Projekt je ocenjen na 54,5 milijona evrov, občina pa naj bi v letos porabila prvih 6,3 milijona evrov, prihodnje leto 34,4 milijona evrov, leta 2021, ko naj bi bil projekt končan, pa še dodatnih 13,3 milijona evrov. Če številke in roki držijo, bosta občina in država za Emoniko skupaj namenili dobrih 118 milijonov evrov.
V javnosti je včeraj odjeknila novica, da naj bi projekt Emonika končno oživili novi investitorji. Gre za največjo madžarsko banko OTP, ki naj bi vstopila v zasebni del projekta Emonika, zgradila pa bi tudi železniško in avtobusno postajo, hotel in nakupovalno središče. Projekt Emonika, s katerim bi prestolnica končno dobila novo avtobusno in železniško postajo, se vleče že 17 let. Leta 2002 je občina izvedla mednarodni natečaj za območje ljubljanskega potniškega centra. Od takrat naprej se je projekt vlekel in zapletal, investitorji so vstopali in se umikali, gradnja pa se je vse bolj odmikala.
Kako se je Emonika vlekla kot jara kača
Zazidalni načrt za Potniški center Ljubljana (PCL) je bil sprejet štiri leta kasneje, natančneje leta 2006. Ob predstavitvi projekta Emonika oktobra leta 2007 sta madžarski Trigranit in Slovenske železnice napovedala, da naj bi ga uresničila do leta 2010, vrednost projekta sta takrat ocenila na 222 milijonov evrov. Po prvotnem načrtu naj bi Madžari zgradili novo avtobusno in železniško postajo in ju kasneje brezplačno prenesli na Slovenske železnice (SŽ). Mestni svet je aprila leta 2009 spremenil zazidalni načrt za širše območje PCL in povišal komunalni prispevek ter hkrati predpisal, da mora vlagatelj gradnjo izvesti v eni fazi.
Maja leta 2010 je družba Emonika občini in Slovenskim železnicam predstavila idejno zasnovo nove avtobusne in železniške postaje, mestni svet pa je konec leta 2011 zazidalni načrt ponovno spremenil. Leta 2014 je madžarski Trigranit zahteval razdrtje pogodbe s SŽ, o nadaljevanju projekta pa so se na železnicah tri leta kasneje začeli pogovarjati z novim investitorjem – romunskim finančnim skladom Prime Kapital. Ko se je januarja lani projekt znova ustavil, pa so na SŽ zatrdili, da gre projekt Emonika naprej. Južnoafriška nepremičninska družba Mas Real Estate, ki je z romunskim finančnim skladom Prime Kapital ustanovila skupno podjetje za vlaganje v komercialni del Emonike, je namreč točno pred letom dni sporočila, da se iz projekta za nedoločen čas umika.
Projekt Emonika naj bi spravila pod streho madžarska banka OTP.
Dušan Mes in župan Zoran Janković pričakujeta nadaljevanje projekta.
Emonika se vleče od leta 2002, ko je bil mednarodni natečaj za Potniški center Ljubljana.
Do leta 2021 bo MOL za komunalno ureditev PCL namenil 54,5 milijona evrov.
Po Madžarih – Madžari
Dušan Mes in župan Zoran Janković pričakujeta nadaljevanje projekta.
Emonika se vleče od leta 2002, ko je bil mednarodni natečaj za Potniški center Ljubljana.
Do leta 2021 bo MOL za komunalno ureditev PCL namenil 54,5 milijona evrov.
Dušan Mes, prvi človek Slovenskih železnic, je pred letom dni za Delo pojasnil, da o umiku zasebnih vlagateljev iz Emonike ni bil obveščen. Pri tem pa je zatrdil: »Prestolnica bo do leta 2020 dobila novo avtobusno in železniško postajo, trgovskega centra in hotela pa pač ne bo.
Na vprašanja o zunajsodni poravnavi med madžarsko družbo Granit Polus, sicer naslednikom družbe Trigranit in SŽ, ter o vstopu madžarske banke OTP pa je Mes včeraj odgovoril: »Slovenske železnice so Granit Polus seznanile z dogovori o prevzemu projekta Emonika, za katerega se je odločila madžarska banka OTP. Sodna poravnava s podjetjem Granit Polus je bila sklenjena konec lanskega leta. S tem so Slovenske železnice pridobile stavbne pravice nad celotnim projektom, hkrati pa smo prodali triodstotni delež v družbah Emonika. Od novega lastnika pričakujemo čimprejšnje nadaljevanje projekta.«
Občina že letos namenja dobrih šest milijonov evrov
Ljubljanski župan Zoran Janković je včeraj zanikal, da so se tik pred koncem leta že srečal s predstavniki madžarske banke OTP. »Predstavniki projekta Emonika so na Mestno občino Ljubljana podali vlogo za morebitno uveljavljanje predkupne pravice, vendar je ne bomo uveljavili. Veseli nas, da v projekt vstopa tako resen partner, kot je banka OTP. To omogoča, da se bo projekt nadaljeval,« je dejal Janković.
Ob tem dodajmo, da je ljubljanski župan v intervjuju za Sobotno prilogo Dela septembra lani dejal, da je država v letošnjem proračunu za ureditev glavne železniške in avtobusne postaje v Ljubljani namenila 64 milijonov evrov. Ali to tudi drži, smo vprašali Damirja Topolka, direktorja direkcije za infrastrukturo. Odgovorov nismo prejeli, vendar je Topolko zatrdil, da bo na vprašanja odgovoril danes. Sicer pa je občina za projekt ljubljanskega potniškega centra sredstva namenila že v letošnjem proračunu.
Tako bo občina letos začela urejati komunalno infrastrukturo na območju Potniškega centra Ljubljana oziroma v okolici avtobusne in železniške postaje. Projekt je ocenjen na 54,5 milijona evrov, občina pa naj bi v letos porabila prvih 6,3 milijona evrov, prihodnje leto 34,4 milijona evrov, leta 2021, ko naj bi bil projekt končan, pa še dodatnih 13,3 milijona evrov. Če številke in roki držijo, bosta občina in država za Emoniko skupaj namenili dobrih 118 milijonov evrov.
