Kamnolom obratuje, čeprav bi ga morali pogozditi

Družba VBT brez dovoljenj koplje pesek v kamnolomu Hrastenice, inšpekcijske službe pa si podajajo odgovornost.

Objavljeno
18. april 2018 08.00
Posodobljeno
17. april 2018 22.16
Pred pogozditvijo bi morali območje sanirati. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Polhov Gradec – Prebivalci Hrastenic že desetletje opozarjajo na hrup in prah, ki se občasno vije iz bližnjega nezakonitega kamnoloma v lasti podjetja VBT iz Mengša. Zaradi nedelovanja inšpekcijskih služb so ljudje razočarani in ogorčeni.

Naše kmetijske površine so bele in ne zelene, meteorna voda iz kamnoloma teče naravnost na cesto, vodni vir je onesnažen, praši se in delovni stroji povzročajo hrup, nam povedo domačini, ki počasi izgubljajo potrpljenje, saj jih pristojne inšpekcijske službe ne ščitijo oziroma prelagajo pristojnost druga na drugo. »Pravico imamo živeti v zdravem okolju, za to bi morala poskrbeti država, a tega ne stori,« je ogorčena predstavnica hrasteniške civilne iniciative Breda Pangršič.

Po prepričanju župana občine Dobrova - Polhov Gradec Franca Setnikarja se v kamnolomu izvajajo nedovoljene dejavnosti, ki so za tamkajšnje okolje in prebivalce škodljive, pri čemer je opozoril tudi na površinsko vodno zajetje nad kamnolomom, iz katerega se oskrbuje 17 gospodinjstev. »Leta 2014 je lastnica zemljišča, družba VBT izvajala čiščenje in sečnjo gozda in za seboj pustila pravo razdejanje, saj so odpeljali samo koristen les, preostali pa še zdaj trohni in se spira v pitno vodo,« je povedal Setnikar. Pravi, da je občina pri zaščiti občanov povsem nemočna, medtem ko inšpekcijske službe prelagajo odgovornost druga na drugo, saj nobena proti kršiteljem ni ukrepala. »Naj se že enkrat usedejo za isto mizo in končno ugotovijo, kdo je za kaj odgovoren,« je ogorčen župan.

V podjetju VBT se ne direktor Gašper Majdič ne prokurist Miran Srčnik na naša vprašanja nista odzvala. Zanimalo ju je zgolj to, za kateri namen bomo odgovore uporabili.

Sprememba namenske rabe

Pozneje opuščeni kamnolom je obratoval v sedemdesetih letih. Takrat je podjetje Ingrad začelo pridobivati mineralne surovine in med obratovanjem neuspešno skušalo pridobiti gradbeno dovoljenje za sanacijo kamnoloma. Kljub temu se je izkoriščanje mineralnih surovin nadaljevalo, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Območje je bilo po namenski rabi v občinskih prostorskih aktih opredeljeno kot »območje za pridobivanje mineralnih surovin« vse do konca leta 2013, ko je bila namenska raba parcel na območju kamnoloma z občinskim prostorskim načrtom spremenjena v gozdno oziroma kmetijsko rabo.

V občinskih aktih ni nikjer določeno, kako bo občina oziroma lastnik površin dosegel, da se bodo te iz popolnoma ogolelih spremenile v kmetijska zemljišča in gozdove. Glede na trenutno stanje obnova površin z zasaditvijo gozdnega drevja in ustvarjanje pogojev za kmetijsko rabo nista mogoča, vse dokler ne bo izvedena sanacija, so prepričani na kmetijskem ministrstvu. Z gozdarske in kmetijske inšpekcije so sporočili, da je podjetje VBT pred štirimi leti pridobilo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku R10 – vnos 26.200 kubičnih metrov materiala, ki je nastal na območju urejanja stanovanjske soseske Brdo 2 v Ljubljani, za namen sanacije opuščenega kamnoloma in izboljšanje ekološkega stanja tal. Nadzor nad tem pa da opravlja inšpektorat za okolje in prostor, zato ne gozdarska ne kmetijska inšpekcija nista izdali nobene ureditvene odločbe, češ da je treba najprej izvesti sanacijo površin. Z gradbene inšpekcije so nas napotili na rudarsko, kjer ugotavljajo, da rudarska pravica za kamnolom Hrastenice ni podeljena in da je namenska raba prostora za zemljišče »območje gozdnih zemljišč in območje kmetijskih zemljišč«, za kar je pristojna gozdarska oziroma kmetijska inšpekcija, ki edina lahko odredi sanacijo nelegalnega kopa.

Zoper podjetje VBT, ki je pravni naslednik družbe Leka plus, niti okoljska inšpekcija ni ukrepala. Zaradi skladiščenja devetih palet embaliranih salonitnih plošč je bila Leki plus na začetku leta 2015 izrečena denarna kazen, nato pa je okoljski inšpektor ugotovil, da so salonitne plošče odstranili.