Koalicija bo še lahko prekinjala razprave
Maratonska seja ljubljanskega mestnega sveta se je po skoraj štirih urah in pol zaključila z razpravo o predlogu Aleša Primca, mestnega svetnika stranke Glas za otroke in družine in člana svetniškega kluba samostojnih svetnikov, o črtanju 106. člena mestnega poslovnika. Gre za člen, ki je v poslovniku od leta 2002, in je tudi na seji aktualnega mestnega sveta poziciji že omogočil prekinitev razprave opozicijskih svetnikov. Predlagatelj je poudarjal, da gre za enakopravnost vseh, svobodo in demokracijo. Za sprejem predloga je bila potrebna dvotretjinska večina prisotnih, ki kljub napovedani podpori vseh opozicijskih svetnic in svetnikov ni bila dosežena. Za Primčev predlog je glasovalo 12 svetnic in svetnikov, proti pa 27 svetnic in svetnikov.
Med sedemnajstimi točkami so se mestni svetniki sicer seznanili - in sprejeli - zaključni račun MOL, pa stanovanjski program, kulturno strategijo, poročilo Turizma Ljubljana, osnutka odlokov o dodeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij za nadarjene študente in, kot ponavadi, nekaj prostorskih aktov. S slednjimi je povezan tudi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, kjer je bilo največ govora o prodaji parcele ob pokopališkem zidu v Polju, saj v tamkajšnji četrtni skupnosti nasprotujejo njeni stanovanjski pozidavi in bi jo radi ohranili kot zaščitni zeleni pas.
Potrditev podelitve nazivov Častna meščanka oziroma meščan Elzi Budau in Stanku Kristlu, ter potrditev podelitve nagrad in plaket MOL za leto 2023 je bila tokrat več ali manj soglasna. Nekaj pripomb je letelo le na nagrado za Lekarno Ljubljana, saj gre za mestno podjetje, ki pa se je po besedah župana Zorana Jankovića izkazalo med covidom in bilo za svoje delo večkrat nagrajeno.
Zaključni račun
Mestna občina Ljubljana je ob koncu lanskega leta zabeležila 1,8 milijona evrov primanjkljaja, kar je manj kot je bilo predvideno v proračunu: 4,1 milijon evrov. MOL je najela za 20 milijonov novega dolga, nekaj manj kot 15 milijonov evrov pa je vrnila, zadnji dan lanskega leta je bila občina tako zadolžena za 110 milijonov evrov. Dolgovi Javnega holdinga Ljubljana (92 milijonov evrov), Javnega stanovanjskega sklada MOL (35 milijonov evrov) in Gospodarskega razstavišča (2,7 milijona evrov) v občinski dolg niso všteti. Po zaključnem računu so se lani stekli slabi 403 milijoni evrov, kar je 31 milijonov manj od številke, zapisane v proračunu. Na odhodkovni strani se je številka ustavila pri dobrih 404 milijonih evrov, kar pa je za 33 milijonov evrov manj od številke v proračunu MOL. Razlika je že omenjeni 1,8-milijonski primanjkljaj.
Vprašanja svetnikov
Poleg pisnih odgovorov na vprašanja mestnih svetnikov, tudi o kanalu C0, sta ustni vprašanji o tej temi postavila tudi Jasminka Dedić (Vesna - zelena stranka) in Aleš Primc. Prvi je Miran Gajšek, vodja občinskega oddelka za urejanje prostora, navedel podatke o sprejemanju in spreminjanju občinskega prostorskega načrta v zvezi s traso kanala C0 in čistilne naprave Brod, drugemu pa je David Polutnik, (novi) direktor Voka Snaga pojasnil, da soglasja ne daje NIJZ, kjer sicer menijo, da je trasa kanala C0 zaradi zdravstvenega tveganja povsem neprimerna in da projekt požarne varnosti za kanal C0 ni bil narejen, ker to ni zakonsko predvideno in da ima Ljubljana dovolj rezervnih virov pitne vode.
Matic Sopotnik iz mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet je Vesni Ugrinovski (Gibanje Svoboda), ki je predlagala ureditev ugodnega, cenejšega parkiranja za paciente v UKC, pojasnil, da po UKC od junija leta 2021 vozi Klinko Kavalir, da obstajata avtobusni liniji med P+R Barje in Stožice in UKC, na kateri vozijo avtobusi brez vmesnih postankov, da je v bližini več kot 300 parkirnih mest po ceni 40 centov za uro parkiranja in parkiranje na Povšetovi ulici, na cene v zasebnih garažnih hišah pa MOL ne more vplivati.
Tanja Hodnik, vodja mestnega oddelka za zdravje in socialno varstvo je Arneju Jakobu Zakrajšku (Levica) na vprašanje o urejanju lastništva v stavbi študentskega zdravstvenega doma na Aškerčevi, kjer je država 77-odstotna lastnica, MOL pa 23-odstotna, pojasnila, da je občina pripravljena na dogovor, a MOL doslej ni dobil nobenega predloga za odkup ali zamenjavo.
Moje sanje, lepo stanovanje
Razprava o mestnem stanovanjskem skladu in planih stanovanjske gradnje je v ljubljanskem mestnem svetu vedno zanimiva. Aleš Tomažin, vodja Sektorja za investicije v Javnem stanovanjskem skladu MOL, kjer je skupaj 58 zaposlenih, direktorju Sašu Rinku pa so svetniki za redno delovno uspešnost in odlično ocenjeno delovno uspešnost v letu 2022 namenili pet odstotkov plače, dva tisoč evrov bruto na letni ravni, je pojasnil, da razpolaga sklad s 4413 stanovanjskimi enotami in 83 oskrbovanimi stanovanji. Letos naj bi bilo vseljivih 156 stanovanj v soseski Rakova jelša II., 88 stanovanj v Zeleni jami in 5 stanovanj na Celovški 185. V naslednjih letih pa je predvidenih 87 stanovanj v Zvezni ulici, 99 stanovanj na Rakovi jelši I., 44 na Jesihovem stradonu, 97 v območju Litijska - Pesarska, 30 na Resljevi in 361 stanovanj v največjem projektu, na Povšetovi.
Urška Honzak (Levica) je dejala, da vsi ti podatki izgledajo lepo, a v resnici stanje ni tako: JSS MOL je leta 2021 razpolagal z 20 stanovanji več. Na vprašanje kje so, odgovora ni dobila. Obregnila se je na dolgotrajno čakanje na stanovanja in na sporen način delitve stanovanj za mlade z žrebanjem. »Če ljudje nimajo kje živeti, jim vse drugo nič ne koristi,« čeprav gre za hvalevredne mestne projekte na področju športa ali kulture. Mojca Sojer (NSi) je opozorila na 3.500 stanovanj namenjenih za kratkotrajno oddajanje, Aleš Primc pa je predlagal, tako kot v predvolilni tekmi za županski stol, da se najemnikom omogoči odkup mestnih najemnih stanovanj in gradnjo dvigal v vseh blokih. Zoran Janković mu je pojasnil, da ne enega ne drugega ne bo in da je mesečna najemnina za mestna javna stanovanja 4,5 evrov na kvadratni meter, a je kljub temu petina najemnikov ne more plačati in se jim zato pomaga na druge načine. In še, da so na Brdu, na primer, najemnine za stanovanja državnega stanovanjskega sklada še enkrat višje.
