Konfliktna srečanja na kolesarskih stezah

Uporaba javnega prostora v središču prestolnice bi morala biti privlačna, udobna in varna za vse udeležence v prometu

Objavljeno
15. januar 2019 08.00
Posodobljeno
15. januar 2019 10.01
Kolesarski piktogram in čepki na Dalmatinovi ulici FOTO Aleš Stergar
V teh nič kaj zimskih dneh so ljubljanske ceste in ulice polne kolesarjev in pešcev, skoraj tako kot v kolesarsko bolj obremenjenih mesecih. Igra številk: samo včeraj je do treh popoldne po Dunajski cesti mimo stolpnice Dela v središče mesta peljalo 1500 kolesarjev. Številne pešce in kolesarje pa še vedno vznemirja ureditev v strogem centru, kjer si prostor delijo vsi udeleženci v prometu.

Številnim se zdi, da je bila označba kolesarskih stez z rdečo barvo primernejša kot pa sedanja s kovinskimi ploščki (čepi), ki so moteči za pešce, saj se na njih spotikajo in tudi padejo, prav tako za kolesarje, saj kolesa na njih zdrsavajo. Številni se sprašujejo, kaj bo ob morebitni poledici. Rdeča barva je opozarjala, da ne gre za peščevo površino, zdaj pa je vsesplošna zmeda, saj nekateri kolesarji »divjajo kot zmešani,« je moč prebrati med komentarji.


Varnih koridorjev za kolesarske dirkače ni


V mestni upravi pojasnjujejo, da sta Gosposvetska cesta in Dalmatinova ulica del ožjega mestnega središča, kar pomeni, da je potrebno posebno pozornost nameniti vsem uporabnikom javnega prostora tako, da je njegova uporaba privlačna, udobna in predvsem varna. Če postane ena skupina privilegirana, pa postanejo pešci ogroženi uporabniki javnega prostora, čeprav imajo tudi formalno prednost pred kolesarji.

Varni koridorji za hitre kolesarje na pločnikih, kjer je mnogo prečkanj, vhodov, avtobusnih postajališč, ranljivih skupin od otrok do starostnikov, predstavljajo sami po sebi konflikt v prostoru, ugotavljajo na MOL in dodajajo, da je namen nove ureditve javnih površin na omenjenih ulicah vzpostavljanje situacije, kjer se morajo vsi uporabniki, vključno s kolesarji, prilagoditi, zmanjšati hitrost in poskrbeti za svojo varnost in varnost drugih.


Javni prostor za vse udeležence v prometu


Zavestno in na podlagi primerov dobre prakse so se v mestni občini odločili za rešitev, ki morda na prvi pogled pomeni problem, vendar je bistveno, da je javni prostor obravnavan kot prostor za vse. To pomeni, da je varen za vse in da se na račun prilagoditve vseh tudi vsi počutijo bolj varne. Nove ureditve na obeh ulicah so načrtovane tako, da so zagotovljeni primerni svetli odmiki in širine koridorjev kolesarskih stez ter križanj tako, da ob primernih hitrostih vsem zagotavljajo varnost. Seveda upoštevajoč celoten razpoložljiv prostor, vključno s pasovi visoke vegetacije, motornega prometa in opreme za javno razsvetljavo.

V oddelku za gospodarske dejavnosti in promet mestne uprave še pojasnjujejo, da je vodenje kolesarjev po novi prometni ureditvi direktno, brez višinskih razlik, steze so označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo (piktogrami). Dodajajo še, da so kovinski čepi del kataloga urbane opreme MOL in da so uporabljeni za označevanje kolesarske steze že na Cankarjevi cesti.


Ureditev Slovenske je primer dobre prakse


Prav morda najbolj oblegano mestno križišče Dunajske ceste s Cankarjevo cesto in Čopovo ulico pri Nami, pošti in hotelu Slon je verjetno tudi najbolj kritično. Tako je na različnih mestih mogoče prebrati, da vozniki mestnih avtobusov ne upoštevajo pešcev, čeprav ti že z eno nogo stojijo na vozišču. Številni med njimi se počutijo ogrožene; ker po njihovem mnenju velja pravilo močnejšega, pešci pa seveda niso enakovredni vozilom, zato predlagajo ponovno namestitev semaforja. Na drugi strani tudi vozniki tarnajo, da skačejo pešci (in kolesarji) brez reda na vozišče.

A na MOL so neomajni in napovedujejo, da bodo takšno ureditev ohranili tudi v prihodnje. Vozniki prometni režim poznajo in ga morajo dosledno upoštevati.

Glede ureditve Slovenske ceste pa navajajo, da je na prvi pogled morda kaotična ureditev prometa na Slovenski cesti primer dobre prakse urejanja mesta, ki ga tudi po zgledu Ljubljane uvajajo tudi v drugih mestih.