Krajša poletna taborjenja z manj taborniki in pestro vsebino

Letna taborjenja so za tabornike vrhunec dejavnosti, ko ob večdnevnem druženju v naravi preverjajo pridobljeno vedenje o življenju v naravi, taborniških in različnih drugih spretnostih, vse do prijateljstva in tovarištva v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Ker se mladi zaradi koronavirusa tudi pomladi niso družili, so bila letošnja pričakovanja še večja, a se v dobršni meri niso uresničila. Taborjenja so zaradi omejevanja socialnega druženja manj številčna in krajša, nekateri ljubljanski taborniški rodovi pa so jih tudi odpovedali.

Urban Lečnik Spaić je bil starešina tabora Rodu močvirskih tulipanov (RMT), ki je klasično taborjenje odpovedal, potem ko je bil vladni odlok o omejitvi zbiranja na 50 oseb sprejet v ponedeljek. Do srede, ko bi morali začeti postavljati tabor, pa niso dobili primernih navodil in nihče ni vedel, kako bi organizirali taborjenje za 160 prijavljenih, ki bi se moralo začeti v petek. Taborniški taborni program so kasneje v okrnjeni obliki – od izletov, dejavnosti v naravi do obiska živalskega vrta – izvajali kar v Ljubljani in okolici, taborniki pa so spali doma. Razdelili so jih v tri starostne skupine po 50 udeležencev, poskrbeli so za tri obroke hrane, tudi toplo kosilo, ki so ga skuhali tako, kot bi ga na taboru in to kar pri Urbanu doma, kjer je na parceli dovolj prostora, od koder so hrano v primernih termo posodah razvozili po prizoriščih. Taborniki so bili ob odpovedi taborjenja seveda razočarani, pravi Urban Lečnik Spaić, še posebej, ker se zaradi epidemije že tri mesece niso družili, z nadomestno izvedbo pa so bili vendarle zadovoljni.



Taborniki Rodu trnovskih regljačev (RTR) pa so taborili v Podgozdu pri Žužemberku, zaradi omejitve druženja na petdeset oseb pa so morali taborjenje prav tako prilagoditi. Oblikovali so dve skrajšani starostni izmeni, saj podaljšanje in zamik izmen zaradi časovno omejenega najema prostora in dopustov ni bilo možno, pojasnjuje Pina Maja Bulc, starešina taborjenja. V prvi, šestdnevni izmeni, je taborilo nekaj več kot štirideset mlajših članov, v drugi, osemdnevni, ki se je začela z večdnevnim pohodom do tabora in varnim prenočevanjem v bivakih, pa nekaj manj kot petdeset.

Program v izjemnih razmerah

Taborni taborniški program so izvedli, kolikor se je ob izjemnih razmerah dalo, normalno, od gozdnih šol (z učenjem taborniških veščin od vozlanja vozlov, signalizacije, življenja v naravi do orientacije) do izletov in različnih drugih dejavnosti – od športnih do kopanja v bližnji Krki in seveda večernih dejavnosti ob ognju in tudi nočne orientacije. Štiri dveurne nočne straže so poskrbele, da večni ogenj, ki na taborjenjih nekaterih rodov gori ves čas taborjenja, 24 ur na dan, ni ugasnil, in seveda za varnost tabora in zastave. Letos je bilo kljub temu, da je bilo v okolici še več taborov tako tabornikov kot katoliških skavtov, tradicionalnih kraj zastave – ki ob uspešni akciji pomenijo za nekatere velik ugled, za druge pa sramoto – zaradi vzdrževanja družbene varnostne razdalje ni bilo.



Zala Šmid iz Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) je pojasnila, da kljub omejitvam taborjenja potekajo. Nekatera so bila sicer odpovedana – predvsem taborjenja za najmlajše murne, medvedke in čebelice, ker je tam težje vzdrževati socialno distanco – a večinoma vseeno ne. V vodstvu ZTS menijo, da so vsi tudi spoštovali omejitve. (Večji) rodovi so razdelili taborjenja na več izmen in podtaborov, prilagodili so tudi spanje v šotorih, pripravo in delitev hrane, tako da, odvisno od rodov, ni dežurstev v kuhinji, hrano pa taborečim v mlajših kategorijah prinesejo vodniki.



Lani so imeli v ZTS prijavljenih 64 tabornih izmen, letos zaenkrat 47, a zagotovo to še niso vse, pojasnjuje Zala Šmid. Lani jih je taborilo 4894, letos jih pričakujejo 4500. Od ljubljanskih rodov taborijo po podatkih ZTS ​vsi rodovi, razen RMT. Slednji so klasično taborjenje odpovedali, pojasnjuje Zala Šmid, ker so imeli veliko taborjenje planirano takoj ob začetku počitnic in takrat na žalost še niso dobili ustreznih navodil pristojnih, zato raje niso tvegali.