Krizni center za mlade v novih prostorih

Ljubljana - Dvajset let po njegovi ustanovitvi so krizni center, kjer je doslej našlo zatočišče več kot enajst tisoč mladih, iz prejšnjih najemniških prostorov preselili v lastne. Ob desetih ležiščih je tam predvidena tudi bivalna enota za podporo pri vstopu v samostojno življenje.

V ljubljanskem centru, ki so ga te dni preselili v stavbo nekdanjega centra za socialno delo, trenutno biva šest mladih, na leto jih tam zatočišče najde več kot sedemdeset. Kot ugotavljajo sodelavci centra, so najpogostejši vzrok za prihode mladih v krizni center neurejene družinske razmere. Kot še opozarjajo, je tudi zadnja kriza vplivala na porast nasilja v družini in različnih stisk, zato se število mladostnikov, ki potrebujejo umik od doma in takojšnjo pomoč, kljub širjenju mreže tovrstnih centrov, ni zmanjševalo. Med letoma 2010 in 2011 se je celo povečalo.

»Za razliko od leta 1995, ko je bil ljubljanski krizni center še eksperimentalni projekt, je danes postal sestavni del socialnega varstva v Sloveniji,« je ob današnjem odprtju prostorov na Podmilščakovi 20 povedal njegov vodja Perica Radonjič.

Krizni center v Ljubljani je eden od devetih v državi, namenjen mladostnikom med šestim in osemnajstim letom, ki se znajdejo v hudi stiski. Tam jim za 21 dni - z možnostjo podaljšanja - nudijo zatočišče in strokovno pomoč. Po besedah Radonjiča tiste, ki se po izteku nastanitve v kriznem centru ne morejo vrniti domov, vključijo v nadaljnje programe znotraj socialnovarstvene mreže. Se jih pa, kot dodaja vodja centra, več kot polovica vrne domov. Ob tem Radonjič priznava, da se jih okoli deset odstotkov ponovno zateče v krizno zatočišče. »Nekateri so kljub našim opozorilom ob odhodu preoptismistični in pričakujejo prehitre spremembe, po kakšnem mesecu pa ugotovijo, da se je stanje doma vrnilo na tisto pred njihovim prihodom v center,« ugotavlja njegov vodja. »Drži pa, da ko pridejo drugič, vrnitev domov ni več primarna možnost. Tako njim samim kot njihovim staršem namreč postane jasno, da sami ne bodo zmogli in da pri tem potrebujejo pomoč,« še pravi Radonjič.

»Edino kot socialna država«

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je za delovanje tovrstnih kriznih centrov za mlade, in še enega za otroke v Grosuplju, lani namenilo okoli dva milijona evrov. Ker se, kot je povedala državna sekretarka Martina Vuk, vsota zmanjšuje, je treba sredstva iskati tudi drugod, podobno, kot so to storili v primeru tokratne preselitve kriznega centra, ko je četrtino denarja za obnovo prostorov prispevala Fundacija Danila Türka.

Nekdanji predsednik države je ob odprtju poudaril, da čeprav so tovrstni krizni centri namenjeni akutnim primerom, jh je treba reševati, a da »smo izrazito površni pri obravnavi celostne problematike mladih«, čeprav jih je zadnja kriza, kot je ocenil, najbolj prizadela. »Slovenija je po ustavi socialna država, kar pa se včasih jemlje kot okras. Toda Slovenija bo obstala kot socialna država, ali pa ne bo država,« je še opozoril Danilo Türk, a hkrati dodal, da »to sicer ne pomeni, da mora biti država tista, ki bo poskrbela za vse, ampak mora biti ta intervencija širša«.